Erzo že ves nervozen dopoldne kliče, kam da gremo (abstinenca čez vikend 🙂 ). Tudi pUNČKa se diskretno zanima kako in kam. Glede na napoved popoldanskih neviht v S in Z SLO  in javljanem celodopoldanskemu JZ,J na Slivnici, se dogovorimo za akcijo na Slivnici.

14.00 Železniška. Z Erzom se naloživa k pUNČKi in v Cerknico in kar gor, saj Mega počaka Mireta na Uncu in potem sname še Emila na pumpi.

Prva trojka kar dol na start – na V del, saj piha od V, JV, oziroma občasno celo malo dol V, SV !!!  pUNČKa benti, saj ji je to že tretjič zapored…

Erzo takoj postavi in je že pripravljen, ko pride druga trojka. Potegne po pobočju proti V in lepo odleti v močan V, ki ga kar ustavlja. Malo poskuša, potem se odpelje ven nad polje in je zelo nizek …. in potem začne počasi pobirati in nam izgine proti Cerknici.

Sedaj sva pripravljena že midva z Miretom. On potegne prvi in lepo spelje in ga kar drži, ko pa se zapelje nad polje, počasi zgublja. Jaz sem v zraku takoj za njim in tudi samo zgubljam v močnem V. Hitro scurim do pumpe.

Zoranov let

Zoranov let

Mire (ki se junaško bori) scuri nekaj za mano.

Miretov let

Miretov let

Še pUNČKa je v luftu in je tudi kmalu na tleh.

Pospravimo in se zidemo pri pumpi (Mega in Emil samo pripeljeta oba avta dol), o Erzu pa ne duha ne sluha. Razidemo se in proti Vrhniki. Končno se Erzo javi s pristanka – pri Sv.Treh kraljih…

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Na štartu imam monologe sam s sabo, v smislu komu je slivnica nazadnje dala, in da ker meni ni, da sem mogoče na vrsti. In da tud če ne dobim danes ne bo hudega ker je pač tako ti naše početje, sploh pa danes, ko piha bloška burja (jv) in je treba štartatna levo, kjer nikoli ne poberem. Potem pa noro, še inverzijo prebijem in letim še dlje kot 1x, ko ga nažulim 3400, seveda še v starih, starih časih. Čeprav ni v zraku nobene panike, se od Rovt naprej zapeljem v senco velikega oblaka, s katerega se mi uščije točno, ko zložim padalo.

Še vizualizacija naših letov

 

Današnji dan je namenjen hribom. Napovedan krasen dan z malo vetra. Odločim se za Goli vrh nad Jezerskim (ki ga poznam še iz hribovsko-alpinističnih časov), ki je čudovit razglednik, pa ne preveč težko dostopen (1000 mnv pri Karničarju in 1787 na vrhu).

Najprej z Alenko iščeva možnost, da prideva po kolovozu še nekaj više, pa na koncu parkirava pri Karničarjevem centru in pot pod noge (s hribovskim kompletom na hrbtu).

Po dobri uri sva iz hladnega gozda na Jenkovi planini. Malo počitka in potem v strmino proti vrhu. Pot je lepo speljana v ključih, ves čas v hladu gostih (nelubadarskih) smrek. 30m pod vrhom se smreke razredčijo in na goli travnati Goli vrh.

 

Prekrasni razgledi, vetra komaj kaj (termika iz Jezerskega).

Po počitku in malici počasi pripraviva padalo in čakam na malo več vetra (start je kratek in razdrapan). Končno malo pihne, da lahko ohlapno dvignem hrbtno in po obratu potegnem po pobočju in speljem.

V zraku najprej zadenem v močan val Z (ali termike), ki me kar malo privzdigne. Ugotovim, da imam eno vrvico odtrgano (?). Potem zavijem ob pobočju desno in po grebenu skoraj do mejnega prehoda (Jezerski vrh). Najprej ciljam na pristanek pri Planšarskem jezeru, potem se usmerim kar čez vso kotlino proti Zg.Jezerskemu na Staro pošto. Nad pravkar pokošenim travnikom za Staro pošto me močan Z vse bolj zaustavlja, ko se približujem tlem, tako da pristanem na sredi ogromnega travnika, čeprav sem planiral bliže gostilni…

Zoranov let

Zoranov let

 

Izmerim sunke do 9 in počasi pospravim. Kar nekaj časa čakam ob radlerju in orehovih štrukljih in sladoledu, da se mi pridruži “planinka” Alenka z LCjem…

Ana za vikend pomaga v koči na Poreznu. Jaz pa cel vikend dežuren na šihtu. Ampak ker je za to delo opravit včasih dovolj samo telefon in 4G in ker so mrčasti dnevi z močno inverzijo sem se odločil eksperimetnirat.

Projekt: Na joto na Porezen.


Anin posnetek sončnega vzhoda iz Porezna

Ni bilo težko zvabiti še Kastnerja, odločiva se pa za 2 poskusa. Optimistični: iz Škofja, ter če ne bo šlo, pa še enkrat iz Vrš. Pri Eti se dobiva 11.30 vsak s svojim avtom, ampak skušam optimizirati logistiko in SMSnem Tatjani, če je za akcijo. Tudi nje ni bilo težko prepričati, vendar ima čas šele po kosilu. Na parkingu pri Eti rešim še četrti klic od petih (beri: šiht).

Na Škofje se odpraviva sama. Na štartu nič vetra ali rahlo na gor. Proti Poreznu opazujeva bazice, nad Škofjem nič. Vseeno sva mnenja, da ni za čakati in odrineva. Malo vrtenja a nad 1000m ne gre. Jaz, kot kao poznavalec terena, tiščim nizko proti Poreznu v upanju da bo kaj, a nad Trebenčami sem premagan. Domen pa pristaja za šolo v Cerknem.

Škofje - Domen

Škofje – Domen

Škofje - Jean

Škofje – Jean

Aktiviramo Tatjano za retrieve in smo že na poti na Vrše. Tam je sape bistveno več kot na Škofju, plan izgleda, da bo realiziran. Jaz se nič ne obotavljam in sem vpet še predno Domen prisopiha za mano. Ko odloži nahrbtnik sem že v luftu in se peljem vzporedno z grebenom. Prav dosti gor ne gre, izgubljam pa tudi ne. Nekaj časa delam osmice pod vrhom, pa sem le nižji, nato zajaham 4m/s raketo (steber dneva), ga prehitro zapustim in odvijem v pristanek. Napaka, prenizko, ko zapeljem stran od grebena zopet močno izgubljam. Ponovno mučenje, lizanje grebena do vrha. Pričakujem mirne razmere na vrhu (glede na to kako je vse švoh v luftu), a me v zadnjem doletu sploh ne spusti, padalo mi začne malo razmetavati, moram obupat, drugače bom okrasil spomenik na vrhu.


Poskus pristanka

Ponovno poberem nad štart, odločim se pristajati na malo strmejšem grebenu – pašniku konjev, kjer sicer malo rotorja bo, ne pa toliko kot na vrhu – tudi gor ne bo šlo, kot je šlo na vrhu. Končno uspe, preplašeni konjički pa zdrvijo mimo mene (glej posnetek).

Domen do tega trenutka še ni poštartal na vršah, jaz odnesem padalo do koče, nato na live trackingu opazim, da je Kastner v luftu. Ponovno grem na vrh spremljat pol urno mučenje-pobiranje in pristajanje na pašniku.


Posnetek je samo fly-by, brez pristanka

Jean - Vrše-Porezen

Jean – Vrše-Porezen

Domen - Vrše-Porezen

Domen – Vrše-Porezen

 

Končno. Oba sva gor. Pri koči naju pričaka prigarana jota – cilj današnjega dne.

 

Do sitega se okrepčava, Ana in Alenka zaključujeta izmeno, midva greva pa še malo poletkat. Čas je za dol. Sva prelena da bi pešačila dol, zato se odločiva štartat na samem vrhu – piha pa jugozahodnik, direktno v najbolj strm greben Porezna – iz tega dela malo nižje je pa prepadna stena.

Nekaj časa se mučiva za robom, dokler ne ugotoviva, da ne bo šlo, dokler se ne postaviva nižje. Težko se je naštimat, tla se ti izmikajo pod nogami. Jaz poskušam, pa imam eno kravato za drugo. Končno padalo postavim v zid, gre gor lepo, potem ga malo zarotira (sunek iz Z), se odločim prekinit, zaviram tisto stran ki je še v luftu, in ko začne padati dol, zagrabi tista stran, ki je na tleh! Cela plahta dobi energijo in me vzdigne iz tal. Ni več prekinitve – poletim. Uspešno.

Domen za mano z manj adrenalinskim štartom in nekaj poskusih tudi odrine.

Tačas pa jaz zapeljem na zahodni (v bistvu severozahodni…) greben kjer je koča, misleč, da je močan Z (vsaj po občutkih v zraku in opazovanju pri koči). No, ni bil. Samo rotor, ta je pa močno oblival zahodni rob in me sklatil z višine in močno odrival stran od grebena. Vrnitev ni več mogoča. Ponovno moram pristati, prepešačim do sedla (pešpot proti planini Otavnik). Tam je greben nekoliko manj strm, veter sicer naj bi bil iz strani, a se kanalizira po obeh sedlih, tako da imam OK pogoje. V luft elegantno (tokrat brez posnetka).

Domen - Porezen

Domen – Porezen

Jean - Porezen

Jean – Porezen

Nekaj časa drgneva vrh Porezna, jaz se enkrat odpeljem še do Vrš pa nazaj na Porezen – na vrh ne pridem več. Pa nazaj na Vrše, pa nekaj časa krožim tam, jadram s kanjami in opazujem eno kako opravi potrebo kar med letom. Malo zastolira, nogice da naprej pred sabo, kakor da gre v pristajanje, dol pa pade bel pljunek. Domna pa ves čas opazujem na Škofju, kjer se je odpeljal že precej zgodaj in vztraja že dobre pol ure (poskus top landinga).

Pridružim se mu in oba pristaneva. Na Škofjah rešujem problem s signalom (sem bil skoraj 2h offline, peti klic me še čaka), vidim da še ni nič, nato oba odrineva in po nekaj wingoverjih sva na tleh pri Eti.

Domnu se je pa pri Touch & Go celo ljubilo prekinit track

Domnu se je pa pri Touch & Go celo ljubilo prekinit track

Peti klic pa opravim lepo v miru v Cerknem.

Če potegnem črto, top šit super dan, vse po planu, a ni za ponavljat. Toplanding na Poreznu je zahteven – greben je strm in skalnat, pastirske ograje in spomenik je tudi ovira. In čeprav je v zraku mirno in skoraj nič termično, je na vrhu skoraj vedno rokenrol. Štart na JZ je tudi precej zahteven iz vrha.

Domen pa v tem dnevu odkljuka tri nove štarte!

Hvala Ani in Alenki za joto, Tatjani za logistiko in Domnu za družbo.

Domen gre zjutraj na Tolminsko za vikend. pUNČKa da idejo za Kobariški stol in to me takoj spravi na obrate (ker ga še nimam) in bi se lahko združili. Ko že razpošljem zborni SMS, se izkaže, da logistika tam ne bo šla in vso zadevo skenslamo…

Tako se s Faacom dogovoriva za popoldanski Krvavec, medtem ko Mega in Jean organizirata Slivnico, kamor se usmerita potem še pUNČKa in Uki in še kdo…

Ob 13h pod Ambrotom. Cincava, kam bi sploh šla ob tej inverziji (tudi gondola je v igri), pa se na koncu le zbaševa v LCja in na oglede mimo Ambrota. Pri hotelu sva še vedno v inverziji in predlagam, da se zapeljeva na vrh Krvavca. Na vrhu Zvoha je neka žurka, pa itak piha V, tako da naprej ne rineva. Sva tik nad inverzijo (spodaj vse megličasto, da se do doline tudi pod razno ne vidi).

Faaca ponudi, da startam na vrhu, on pa odpelje LCja do hotela, da potem ne bova imela težav z logistiko (razen če bo super tu na vrhu). Pomaga mi postaviti za ograjo na najširšem delu na V, čeprav je vetra komaj kaj (na vrhu proti anteni pa vseeno piha od zadaj).

Počakam, da vsaj malo pihne gor, potegnem hrbtno in po obratu sem v treh korakih pri rušju, malo prenizek, da bi speljal čez. Z nogami se zataknem za vrhnje veje, padalo gre čez mene v rušje in potem s Faacom nekaj metrov niže pol ure izkopavava padalo (in mene) iz rušja, kjer tudi sapica ne pihne.

Ko razpleteva na vrhu štrikce, ponovno postaviva nad malo večjo strmino na ožji del za ograjo. Sedaj potegnem naprej, že mislim, da bo, pa mi zdrsne na strmini (usoda noče, da speljem…), da se skoraj usedem na tla, prekinem in padalo spet pade čez mene v rušje. Ampak zdaj ga samo potegnem nazaj in ga nabereva in še enkrat gor na rob.

Faaca že zavija oči in sedaj ga postaviva spet na širokem delu poševno proti najdaljši travnati strmini pred rušjem. Hoče, da sedaj poskusim potegniti kar obe gurtne A linije (s čimer nikoli nisem imel dobrih izkušenj…). In res, Mentor sedaj kar butne gor (mogoče pa je tudi veter ravno prav pihnil…) in po koraku v strmino v desno sem že v luftu.

Malo tipam sem in tja in potem vrtim nekaj časa prav na vogalu. Medtem se Faaca odpelje z LCjem dol do hotela. Naberem tudi nekaj čez vrh, pa mi zmanjka dviganja in potem sem že pri hotelu, kjer postavlja Faaca pred kapelico. Kmalu je v zraku, nekaj časa vrtiva skupaj pred hotelom, potem na sredi proti Ambrotu, malo nabereva pa spet izgubiva. Faaca se prestavi na V stran Kržišča in tam vztraja. Še jaz grem do njega in še tam nekaj časa vrtiva, potem pa grem čez Ambrota proti Grajcu. Na sredini končno dobim eno lepo dviganje, ko ima Faaca dovolj in se odpelje nad ravnico počasi pristat. Zagrozi mi, da naj bom v pol ure na tleh, ker me več ne bo čakal. In kmalu po tistem mi mojega stebra tudi zmanjka, tako da se zapeljem daleč ven in sem in tja in po slabih dveh urah na pristanek, kjer pristaneva skoraj hkrati (me je vseeno čakal v zraku…).

160827 Faaca

Faacov let

 

Zoranov let

Zoranov let

 

Še vizualizacija najinih letov

Pospraviva in gor do hotela po LCja in še na žgance in kislo mleko na Plažo. Dosti bolje, kot sva sploh upala ob tej inverziji, pa vendar so nekateri v tem istem času odleteli tudi na Potoško in nazaj (o čemer sploh nisva resno razmišljala…)

Še vedno V… Dopoldne se nekaj pogovarjamo za morebitni Zavrh popoldne, čas teče, nič ni jasno kdaj, kam, na koncu se odločim da rešim dan vsaj na kakšnem projektu.

Dve beli piki okoli Polhov Gradca se mi zdita dovolj primerna za današnji veter (dovolj nizka…). In se odpeljem tja in kar gor na prvi start.

Lepo pokošeno, veter piha idealno, mogoče občasno malo močno butne. Težava se mi zdi trofazna pod startom (če me bodo sunki vetra preveč ustavljali) in pa visoka koruza na predvidenem pristanku…

Postavim, počakam na lep veter in potegnem. Lepo me dvigne, visoko nad trofazno in hišami in potem moram zavjugati in pobremzati, da se ne odpeljem nad koruzo in da pristanem na pašniku pred glavno cesto.

 

Zoranov let

Zoranov let

Peš z robo po vročini gor na start do LCja.

Zapeljem se dol v dolino in čez cesto gor do Mačka. Kaže, da so vsi doma in takoj dobim dovoljenje za poskus (pri kmetiji piha malo čudno – J ?!). Vse pobočje pod hišo je v pravkar nulo pokošeno.

Pri anteni se ustavim in preučujem veter. Piha v ciklih: močnejši JV po hribu dol – 0 – rahel V- JV…

Pol ure cincam; v gozdnato mejo, kjer je najniže treba čez, je speljana dvofazna in travnik je dokaj položen do tja. Če bi veter pihal prav (S-SV) bi (skoraj 🙂 ) ne bilo problema, tako pa… Ampak na koncu postavim – saj, če mi ne rata, je do gozdne meje lep travnik.

Potegnem pravokotno na smer leta (ko pihne kolikor toliko V), naredim celo nekaj korakov v to smer, potem sem v zraku in se usmerim proti useku. Pa me sploh noče vzdigniti, tako da nizko nad tlemi (na višini drotov) pred drevesi zavijem v levo in z vetrom v hrbet pristanem v pobočje na travniku. Padalo mi butne čez glavo in obesi nekaj štrikcev na veje.

Zoranov let

Zoranov let

Hitro snamem in pospravim. Še bom moral priti, da bom (zase) imel občutek, da sem start zares odletel…

Petek je in rad bi šel letet. Žan že dopoldan napove Grmado a je še vprašljiva zaradi premočnega vetra. Po 14i uri zaključim z delom in me nekako vleče na Gozd pa mi Žan ponudi Grmado, katero zagrabim. Na štartu srečava tudi Emila kateri je prav tako željen letenja. Piha lepo gor a na trenutke premalo. Žan ne okleva in kaj hitro v zraku že nabira. Sporoči, da je po vzletu zaradi S malce turbulentno. Za njim še Emil in po dolgih 15ih minutah še jaz ( Padalo je bilo muhasto in kar ni in ni hotelo it lepo gor. Kot da bi mi zameril, ker je bil tako dolgo spravljen v nahrbtniku). Pa mi le uspe ukrotit rOOka in lepo poštartam. Gre lepo nežno gor. Nobenih znakov o turbulenci. Ko pridem bližje pod Emila se odločim , da ga bom poskušal spremljat ne da bi ga pri tem oviral (Ker je le bolj navajen leteti sam), saj me zanimajo njegove skrivnosti domačega terena. Seveda se ob nekem trenutku pokažejo performančne sposobnosti padal in tako le blodim kot zmešana kura okoli štarta. Itak pa Žan sedaj že skoraj da pozna teren v nulo (neki pa tud zna) saj je 200m nad nama (1700+) in se skoraj zapiči v Nanos če bi mu kohonesi to dopuščali 🙂 Midva z Emilom pristaneva spodaj.

Domen

Domen

Emil

Emil

Žan

Žan

 

Skratka lepo mirno termično jadranje ampak po pristanku…PAZI TO…Nizko pod višino štarta iz smeri Grčarevec-Unec Transportno letalo Herkules seka smer iz katere je priletel Emil. To letalo je tako zelo tiho za svojo velikost, da ga niti zaslišal nisem, če me nebi o njem opozoril Emil. K sreči sva tisti čas že zlagala padala. Ker nas je Tom razvadil o svojih NOTAM opozorilih in ker je trenutno dec v Makedoniji na dopustu mnogi sploh ne vemo, da imajo po SLO vojaške vaje 🙂

Hercules

Hercules

Še kar ta SV. Erzo se organizira za Ivanščico, meni pa danes ne znese še enkrat za ves dan v tujino…

Vetra naj bi bilo na Gorenjskem malo manj kot prejšnje dni in odločim se it pogledat na Gontarsko planino (če bo premočno, pa kam niže). Popoldne pa mogoče Zavrh…

Na znanem pristanku v Trnovcu nobenega vetra in vse okoli čisto mirno.

Na Domu na Govejku ob 12.30 že kar konkretno piha. Vseeno vzamem lahko opremo – M24 (saj bo … )  in po idilični stezici zložno proti planini. Čez pol ure sem pri klopci na vrhu. Občasno prbije.

Malo čakam in modrujem sam s sabo in se prepričujem. Ker sunki niso več kot 6,3 sicer 2-5 se naštimam. Potem pa začnejo drevesa vedno bolj šumeti in sunki so vse pogostejši in močnejši (izmerjeno 8,9). Potem čakam in se malo sprehajam naokoli in se prepričujem, da je vedno bolje.

Po 15h sem prepričan (sem se prepričal), da so sunki vse redkejši in postavim. Počakam na miren interval in potegnem. Med obratom me že odlifta gor in potem me dviguje vse dokler ne pridem čez vršno V sleme, ko me končno začne spuščati. Kar živahno v zraku z veliko vetra. Niže se malo umiri in pristanem v skoraj takšnem miru, kot sem ga imel ob prihodu.

Zoranov let

Zoranov let

Ker mi je nerodno spet fehtati prevoz pri hiši ob pristanku, grem malo niže do prve kmetije, kjer sem prej spraševal za padalca Jureta in njegova teta me prijazno odpelje na Govejek.

Let, ki ostane v spominu…

Simeonov zadnji dan počitnic in mora nekam na letenje. Ker je pri nas še vedno ta burja/SV, predlaga Bassano (no, ima še druge razloge…) in da ne bi bil sam (in pa seveda, da si olajša logistiko 🙂 ) me povabi (ve se, kdo ima čas…) in jaz pod hitro prepričam še Mega in Erza (ve se, kdo si vzame čas…).

In ob 7.00 pobere mene pri Hoferju, Mega na Drenovem Griču (a sem si prav zapomnil ?? J ) in Erza na Železniški in gas v Italijo.

Šoping centri naše mladosti nostalgično brzijo mimo, ko drvimo Bassanu naproti. Malo sicer iščemo pravi pristanek (tistega pri hotelu, kjer so garantirani kombiji za gor), pa izgubljeno nadoknadimo s hitro organizacijo kombija. Jaz sicer navijam za start Stella (ker ga še nimam), pa me zignorirajo in izstopimo na tiste drseče Tappeti.

Samo, da se naredi malo placa in že Simeon postavlja. Meni pomagata Mega in Erzo (da ne zdrsne padalo dol) in za mano odletita še Mega in Erzo. V zraku spodaj razrukano, zgoraj tudi in najlepša dviganja so v resnici prav pred startom. S pridobljeno višino 1300 se odpravim po grebenu proti V, ko Simeon že izgine še nekam dalje proti V. Mega in Erzo sta kmalu za mano. Kakor dobivam višine, jih tudi izgubljam in se je treba ves čas boriti (sploh ni tako enostavno, kot zadnjič). Na bočnem grebenu pred 3/3 glavnega grebena nikakor ne morem več uporabno pobrati in se ustavim, ko Mega objavi, da ima zadosti in gre nazaj pristati k avtu. Z Erzom (ki, za razliko od mene, tu lepo nabere), se tukaj razideva in tudi jaz obrnem nazaj. Pa potem še debele pol ure z Megom drajsava pred startom. Potem objavi, da je scuril na uradni pristanek 2 (ne pri hotelu)

Megov let

Megov let

ravno takrat, ko se jaz zapeljem čez dolino na Z do antene. Potem pa nazaj k njemu.

Zoranov let

Zoranov let

Erzu se je tudi zdelo bolj pametno pripeljati nazaj do starta (je mislil, da je Simeon že scuril), vendar noče dol, tudi ko ga dražim z novnov-im startom Bassano-Stella (»jaz zdaj letim…«).

Ko z Megom pospraviva, poštopam do Simeonovega avta in potem me Mega zapelje gor na Stello (glej spodaj).

Ko pospravim še drugič, se odpeljeva na poslane koordinate po Erza, ki je pristal daleč zunaj pred hribi.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Simeon nas povabi; odhod z Vrhnika 7.30. Totalna inverzija, ko Simeon na preskoku utihne po postaji pomislim na njegovo curažo in obrnem in glih tako skor scurim, za finale se odpelem mal ven in prav fletn vrtim. Itak pa uni naši 3300 m; Canazei. Vrhnika 21.10.
Komentarji (2)
  • 1.Uroš Novak : Nobel! [24.08.2016 19:21]
  • 2.Tom Pavlič : Kaj ni to nekam malo za Bassano? 😛 [24.08.2016 23:17]

 

Simeon je po telefonu sporočil, da je pri Avianu še vedno v zraku. In zapeljemo v tisto smer. Čez nekaj časa tudi on pošlje svoje pristajalne koordinate, do katerih se vozimo naslednjo uro in pol.

Simeonov let

Simeonov let

Simeonov komentar leta: Vesel kot prvi dan počitnic, je bilo veliko dela, ker ni bilo višine in markerjev. Spodaj gonilo, nad 1200 še bolj, zadnji del trase je bilo bolje, a sem vozil tik ob pobočju, pod 50 m nad tlemi zaradi prepovedi. Hvala fantje za prevoz 🙂
Komentarji (4)
  • 1.Gvido Jager : Ko vidim te ceste po ravnini, je moral po moje avto naredit vsaj 140 km, da so te pobral, pa tud volan so vrtel vsaj tolk kot ti stebre 😉 [24.08.2016 21:12]
  • 2.Jože Poje : Kaj je pa pihalo? [24.08.2016 21:56]
  • 3.Andrej Erznožnik : ideja da se leti do kamor gre, mi je všeč od zmeraj, saj je naravna, pri tebi na unih tekmah je pa tud tako, da kar se ne preleti, se prehodi… torej ista stvar… in danes jaz obrnem, kot da me zanima pir pr Anji ali v Gabrju [24.08.2016 23:20]
  • 4.Andrej Erznožnik : mal al pa dost zah. – nenevadno v veter 13, drevje pa mirno [24.08.2016 23:22]

 

Pa še vizualizacija naših letov

 

 

 Najbolj je seveda vesel Simeon, ki je res odlično izkoristil svoj dan…

Na (šolskem) startu Stella sem sam in Mega mi hitro razgrne padalo.

Potem pa po neuspelem dvigu (že začenja mešati veter) čakava kar nekaj časa, da se napiha dol, pa s strani, pa nič, pa…

In končno potegnem in odlaufam dol, da le speljem po položnem pobočju.

V zraku malo bolj mirno kot prej in vztrajam le toliko časa, dokler je enostavno vrtenje in pobiranje. Pa kar ne gre dol (večja višina pa se mi ne pusti nabrati), zato se po pol ure odpeljem na uradni pristanek 1 (pri hotelu), kjer me že čaka Mega.

Zoranov let

Zoranov let

Novnov !