Potreba je bila res že velika in kljub slabi napovedi, grdim oblakom in napovedanemu hudemu Z je nekam treba iti. Mega ima delo, Damjan ni preveč navdušen, Mateja je v službi…
Tako se sama z Erzom dobiva v Podpeči. Hitro gor do cerkvice, kjer piha idealno. Ko zaparkiram avto in se preoblečem, je Erzo že pripravljen in odleti v idealnem Z. Malo poskuša pojadrati in naredi nekaj zavojev, vendar hitro scuri proti pristanku.
Jaz medtem postavim in ko se pripravljam na odlet, prijetno zaškreblja po padalu. Kljub temu lepo odletim v ravnopravšnjem vetru in z nekaj poskakovanja po položnem startu, dovolj visoko nad drevesi in potem samo še v desno in proti pristanku, ker škrebljanje še pojača in ni več prijetno, sploh ker si moram že brisati dež s špeglov… Zavijem nad Podpeč in pristanem na začetku letališča, kjer je že Erzo z avtom. Imel je sicer načrte, da bi šla še enkrat, ampak jaz samo še naberem padalo in ga stlačim v avto.
Zoranov let
Ko prideva gor, v dežju soglasno ugotoviva, da je to to.