Po štirih dneh abstinence je jasno, da je treba danes brezpogojno leteti. Burja sicer misli drugače in še vedno neusmiljeno nabija južno od Ljubljane, severno pa je veter bolj usmiljen. Vreme je lepo, veter na Krvavcu šibek, poleg mene  pa na dopustu Mateja, Mega, Mare (in tudi Erzo – vsaj od 10h dalje). Zato smo kar vsi za, da gremo na Krvavec, pa da vidimo.

Malo čez 11h se dobimo na pristanku, ki je lepo pocukran s snegom, se prestavimo v moj avto in do žičnice. Tu sicer vsi kupimo karte, pa potem z majhnim konfliktom zaradi njihove neuporabe vseeno pridemo v kabine. Na zgornji postaji se odločimo, da gremo najprej na vrh Krvavca, pa da vidimo, kam res piha. Konflikt ob neuporabi kart se ponovi, vendar smo na koncu le na vrhu, kjer sicer ne piha strašno močno, ampak večinoma  vseeno piha narobe (SV z občasnimi močnejšimi sunki in občasnim zatišjem).

Odločimo se da sestopimo raje do kapelce, vendar se to, zaradi poledenelega pobočja, izkaže za bolj zahtevno, kot smo pričakovali ob lahkotni odločitvi o spremembi starta. Ko začnemo pri kapelci postavljati (na srečo ostalih za začetek predvsem Mega), ugotovimo, da tudi tu ne piha najbolje – občasno V, občasno pa od zadaj SZ. Z Maretom greva desno ob hotel in tu piha lepo gor (Z). Prestavimo se tja in en za drugim in ob drugem postavimo. Najprej odleti Mega v idealnem, potem Mare in Erzo v še ugodnem vetru, na koncu pa še midva z Matejo v že spet napačnem vetru, saj je spet začelo pihati od zadaj. Malo nama posvaljka padala, vendar nama jo prijazni smučarji popravijo in v trenutku nepazljivosti hrbtnega vetra odletiva. V zraku nič posebnega. Držalo ni, preveč hladno tudi ni bilo, šele na Grajcu pa uspemo malo zmanjšati padanje in podaljšati trajanje leta (razen Mega, ki je kar drajsal tam, medtem ko smo ostali tonili mimo njega…).

Vsi smo nabrali slabe pol ure letenje, Mega pa je zadevo nategnil na 51min !