120308 Belo pri Polhovem Gradcu P690 15:24:35

Danes je spet lep dan, vendar bo veter malo obračal čez dan. Boris pokliče, če smo za Kovk ali Lijak, pa je zame prezgodaj. Tudi Erzu bi bolj ustrezalo kasneje (se mi zdi) in je bolj za projekte, kar je meni super. Greva v Polhograjce.

Dobiva se pod Katarino in gor na prvi potencialni start (pred kratkim odleteni Knapovec s strani na OLC novopojavljenega Grjolja – je jasno, da to ne more ostat tako…) Po ozkem kolovozu (spomini na Bogenšperk) prašim sveže oprani LC in kmalu sva tik pod startom. Peš s kramo nekaj korakov na vrh, kjer je čudovito – samo piha malo narobe in meša in start je na J rahlo zastrt z visokim grmičevjem (Erzova varianta starta -ni problema, če bi pihal J 3-4…), na JV pa je treba odviti okoli smreke in strogo desno ob pobočju, da prideš mogoče čez (Zoranova varianta štarta – meni dosti bolj všeč – ni problema, če bi pihal JV ali nulca).

Pospraviva in nazaj v avto in čez Topol. Greva pogledat na sedelce pri Katarini in tu piha idealno močno (mogoče malo premočno, za tako oddaljen pristanek v dolini, pa Erzove traume iz mladosti, ko je tu odletel – rep med noge). Produživa na Belo. Parkirava pri partizanski ilegalki (kmečki turizem iz pravljice). In do konca travnika.

Erzo povesi trakce in pametujeva. Problem je občasen sunkovit veter  s strani in smreke, med katerimi je treba odleteti. Postavi Erzo , jaz še cincam, pol pa tudi jaz postavim, ko si zagotovim, da gre Erzo drugi in da me bo snemal z dreves, če zaružim.

Potegnem, najprej malo dol, potem pa krasno dvigne in bogato preletim smreke). Ko že hočem zavrteti, da naberem (domišljavost), začutim, da je V kar močan (Krim 8/11 V ) in se odpeljem na desno do Dvora, kjer pristanem v močan veter tik pred vasjo na čudovit travnik. Ko pospravljam, je tudi Erzo nad menoj in se zapelje dalečj naprej (seveda) preko vasi.

Zoranov let

Pospraviva in vsak po svoje do ceste, kjer jaz dobim prvi štop in po Erzov avto pod odcepom na Katarino. Tudi Erzo poštopa in ko sva skupaj, na vrh na Belo po moj avto. Greva snet trakce (sedaj piha idealno) in med potjo se odločiva, da greva pogledat še enkrat na Knapovec. Cikacaka do pod Knapovca, kjer piha idealno močno, ko stopiva iz avta. Ko pa prideva v drugo s kramo na vrh spet meša. Je pa skoraj dobro in sva oba skoraj za (vsak sicer ob drugem času in v svojo smer – ampak odlet je bil blizu). Spokava – drugič. Za zaključek greva še na Toško čelo pogledat in na pijačo. Super je blo – moj novnov in Erzo nov !

Erzova skrajšana varianta opisa:

najprej na Knapovca 1400 – piha narobe, itak samo gledava, kje je odletel Grjolj skoz grmovje, potem sem, in ob 1700 nazaj na Knapovca: kmetu Knapovcu spodaj pod štartom se niti ne sanja, da ima za hišo obisk odprtega oddelka psihiatrične bolnišnice.