Po avtocesti do Sežane in cikacaka čez Kras proti Komnu, pred njim pa dol v dolino do vasi Brestovica. Vreme je od Senožeč naprej krasno sončno in vmes zvemo, da je Gorazd že na startu, da je Slamič in še nekaj drugih že v zraku in da jih še kar nekaj (poleg nas) prihaja. Iz vasice po vjugavi cesti na vrh grebena in po kolovozu, dokler se da (ovira so avtomobili GSM serviserjev).

Na rob  in v nizkem šavju (posledica požara pred nekaj leti) ob pomoči Gorazda iz zraka na skromen start. Piha močno. Ko odložimo kramo, ravno pride Slamič, kar še bolj spodbudi Erza, da začne prvi postavljati. Ko potegne, ga po prvem poskusu v drugo kar izstreli v zrak. Drugi je Uki, ki odstarta prav tako atraktivno, potem pa sem že na vrsti jaz.

Pripravim se, da potegnem naprej in čakam, da bo malo ponehalo. Kakšne bistvene spremembe ni (kvečejmu še bolj narašča). Potem se pa odločim in potegnem in padalo skoči gor in me potegne, da se kar vsedem na tla, ampak zaradi močnega vetra ostane padalo kar nad mano in ga ujamem, potem pa me kar izstreli gor. Jadranje naslednjo slabo uro in pol je dinamično in počivati se ne da. Ob grebenu sem in tja, včasih celo zavrtim.  Večkrat zapeljem čez start, kjer Mateja drema, Mega pa čaka in pomaga prihajajočim. Ko večina začne pristajati, se tudi jaz zapeljem na pristanek.

Zlagamo v čudovitem sončku in pomladanski toploti. Tudi Mega je končno v zraku in kmalu pristane. Ko pospravimo, pristane še Erzo med zadnjimi. Mateja pa se po počitku (in prebolevanju slabosti) pripelje dol z avtom.

Še Kantetove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/823278

Še malo druženja z ostalimi padalci, potem pa še pijačka v lokalni gostilni.  In nato preko Italije mimo Devina in Opčin nazaj v center domovine. Ves čas je čudovito sončno.

Lep dan in lep dolg let na  mojem 100-em novem startu 🙂 !!