Sva včeraj z Igorjem gruntala, da bi bil danes lahko Smuk, pa naju potem jutranja ažurirana napoved ni prepričala in sva rekla, da bo Gorenjska prav fajn, če ne bo zdivjala. Dopoldne še malo taktiziramo, ko pa Mega javi, da se je sprostil, smo zmenjeni za 12.15 pod Ambrotom. Še pUnČkO obvestimo; bo prišla, če ji s štarta potrdimo situacijo.

Mega potegne gor in na štart, kjer smo edini. Piha gor, občasno nula. Postavimo in v luft: Mega, jaz in Igor (ko spet dočaka veter).

V začetku navijamo nad startom do baz, ki so sprva kar nesimpatične, kasneje vedno lepše. Vmes pride na start tudi pUnČkA, ki kar nekaj časa čaka na veter. Igor gre na ogled proti Kamniškemu, Mega bolj zunaj in na Potoško in nazaj.

Potem se po enem stebru do 1900 z Igorjem odločiva in potegneva na Potoško in naprej: »klasika«. Lepa dviganja in baze, vse se vedno bolj odpira in lepo dela. Ko na Kriški obrnem nad kočo nazaj je sprva v veter, potem od Tolstega spet steče. Tu se srečava s pUnČkO, Mega pa pobira baze zunaj nad dolino. Pri Kališču nabereva z Igorjem do 1900, direkt nad Potoško in s 1700 čez Kokro. Z lepo višino sem čez, pa si vseeno ne upam nasloniti preveč na pobočje pri žičnici (še vedno je čutiti veliko V okoli roba), kar je napaka, saj se ostali trije (pa še kdo) samo odpeljejo do Ambrota.

Jaz pa nad Stiško ves nizek do Apna, kjer dobim steber in spet naberem nad Ambrota. Še malo jadramo sem in tja, jaz grem proti Kamniškemu in nazaj. pUnČkA pristane na Jezercu (da reši svoj avto), Mega enako malo kasneje (da reši svoj avto).

Jadranje je vedno lepše in ne morem se upreti še enemu stebru do 2100. Igor se odloči še enkrat proti Potoški in naprej, jaz pa daleč proti Možjanci in ko mi naredi cin 3 polne ure, se odpeljem na pristanek.

Igor še enkrat obrne Kriško,

medtem, ko se midva z Megom mastiva pod Jenkovo.

Še vizualizacija naših letov

 

Dosti bolje, kot je kazalo sprva.