Nestabilno vreme se nadaljuje in danes najprej razmišljam o projektih. Ker imam zjutraj zemeljske obveznosti, še vremena ne uspem pogledati, ko mi že pozvoni Uki, da gre na Smuk in povabi zraven. Brez razmišljanja in vedenja o situaciji na terenu potrdim in si vzamem čas do 10.30.
Pa me že ob 10.15 pokličeta z Erzom, da sta že na Brezovici. Malo morata počakati, da pri Rutarju prisedem v Ukijev avto in gasa dol.
Ko se peljemo med goricami na start, veter polaga veje navzdol po hribu (kot da se zliva dol SZ)?! Na startu enako: vsi trakci in klobasa kažejo veter v hrbet. Damo se v ler in posedemo pod lipco. Čez nekaj časa pripelje še Igor, ki je po različnih kombinacijah in planiranih ciljih na koncu pristal na Smuku…
Še malo modrujemo, ko le začne občasno obračati trakce na gor. Igor je prepričan, da je vse to (pihanje dol) le lokalna fora. Ko so intervali gor bolj pogosti, začnemo počasi postavljati in končno v luft: Igor, Zoran, Erzo in na koncu še Uki.
Pred startom dobimo steber do cca 1000, više pa ne gre. Ko Igor kmalu doseže plafon se kar odpelje nazaj. Preostali trije pa kar drajsamo sem in tja po grebenu in tonemo in spet pobiramo. Erzo se odpelje desno proti Kočevju, Uroš sem in tja po grebenu in se na koncu zapelje nad ravnino, jaz pa trikrat nabiram od starta v višino do 1000, da v četrto le naberem do 1200 in se zapeljem nazaj proti Dolenjskim. To sporočim po postaji in s tem »povzročim«, da Uki pade iz krasnega stebra +4 nad ravnico in se zapelje v pristanek pri Kočevju.
Urošev let
Erzo ga pozdravi iz višav in se zapelje naprej proti JZ. Mene čez Rožni dol še lepo drži, nad Travnim dolom pa prvič konkretno popravim čez 1300. O Igorju ne duha ne sluha (res pa je bil tukaj vsaj uro pred mano). Nekaj pred Dolenjskimi še enkrat popravim in kasneje se izkaže, da je tu nekje Igor sedel na tla.
Igorjev let
S 1200 se zapeljem preveč levo od Straškega hriba nad Sotesko (nisem vedel, da je to napaka!) in se s 600 naslonim na pobočje Plešivice. Veliko vetra in močno dviganje, ki pa me spravi le nad greben, više pa ne morem pobrati, tako da me samo odplakne naprej ob Krki v glajdu do Sadinje vasi. Pristanem na travniku pred Kocovo hišo.
Zoranov let
Erzo je na tleh blizu Vinice.
Erzov let
Danes mi ni treba nazaj, mi je bilo v takih pogojih – višinah šenkano že včeraj! [28.5.2018 17:29]
Pospravim in do Kocovih. Andrej že pol leta živi v LJU, prijazni starši pa me odpeljejo v Žužemberk, kjer ob radlerju in sladoledu uživam v zgodovinskih znamenitostih mestnega jedra.
Dokler me ne pobereta Uki in Erzo…