Glede na sprotne izkušnje zadnjih nestabilnih dni je jasno, da je treba iti kamorkoli čimbolj zgodaj, preden se zadeva razkuha. In se z Igorjem slišiva okoli 8.30. Je sicer nekaj variant (tudi Lisca), pa na koncu argumenti prevagajo za Čaven. Ampak ob 11h na startu.

Ob 9.30 iz LJU. Drugih ne zanima ali je prezgodaj. Sama (Božiča) telefonsko ujameva že med prvo furo Valičev na Čaven.

Ko v Lokavcu čakava, da pride s kombijem dol, Valiča v idealnem (ravno nastajajoči bazi) testirata in pristajata. Še Jože Vidmar se priključi za gor, Valiča pa odstopita za drugo rundo (saj bo po njunem že premočno za teste…). Že med vožnjo gor je nad Čavnom in za njim že vse nakuhano in temno.

Na startu piha močno z desne. Takoj postavimo in v luft: Vidmar, Igor in jaz.

Nad platojem zrinim čez in potem me liftne ob grebenu gor. Ker me ne mika pod bazo nad greben, se držim bolj zunaj in zacurim. Jože veselo vrti nad Kucljem, Igor nizek že proti koncu Čavna. Mene pa vedno bolj (v skladu s curjenjem) bremza SZ, ki se zliva čez rob. Ko sem s 15 naprej že čisto nad drevesi, odvijem ven in nad dolino. Še na par kucljih poskušam kaj dobiti in potem razočaran pristanem pri Potočah.

Ko pride Samo po mene, pa tudi Igor slabe volje javi, da je na tleh (bil sem prepričan, da je speljal do Lijaka in bo odletel bogve kam…).

Med vožnjo po LCja v Lokavec srečava Jožeta, ki je tudi že pristal.

Po Igorja in pod Lijak.