Že včeraj Erzo zelo zavzeto zagovarja današnjo Ivanščico in ko organizira še šoferja, samo še razpiše termin za 9.00 pri Rutarju. Ponoči mi pridejo v zavest napovedane vojaške igrice Adria-strike in zjutraj iščem Notam, pa nekako ne najdem vsega, kar bi rad. Še Erza že na vse zgodaj seznanim s problemom in on delegira zadevo naprej.
Tako se pri Rutarju (kljub Notamu) zberemo: Erzo, Planinšek, Turčin, Zagorc, šofer Zdene in jaz. Ko se že odpeljemo, začnemo premlevati Notam in napoved neviht okoli ZG in iskanje optimalne smeri za 100-tko… Ker so prepovedane flike Notama najbolj kritične okoli Cerkelj in po Dolenjski, na Štajerski pa bi se z nekim slalomom laže prišlo mimo, Erzo predlaga tendenco letenja v končni fazi v to smer.
V CE naložimo še Unukovega Frančka, Potočnikovega Karla in Voglarjevega Rada (ki je prišel z jutranjim vlakom iz domačih Brežic). In vijavaja po standardni ruti do Ivanca (naložimo še Mihina) in na vrh.
Malo pred 12h smo na startu, kjer piha idealno. Takoj se začnemo pripravljati in v luft: Mihin, Erzo, Planinšek, jaz, …
Na pobočju in slemenu levo od starta nekajkrat ponavljam pobiranje, da naberem do 1400 in se v zanosu odpeljem čez hrib (za Erzom in Planinškom in še kom,… čeprav ne vidim nikogar). Precej zgubim na poti čez (na 850), že skoraj nad ravnino pa končno le vidim enega, ki se matra še dosti nižji. Tam dobim dviganje do baze na 1800 (tisti eden pa se je tudi pobral in sedaj usklajeno vrtiva skupaj – kasneje ugotovim, da je to bil Zagorc) in se še v dviganju odpeljem dalje v smeri Z proti Krapini. Turčin po postaji javlja, da je scuril.
Do AC pri Krapini scurim že pod 500 in se že ogledujem za pristanki, pa na gričkih Z od doline le najdem neko šibko dviganje. Karl se mi pridruži. Po nekajkratnem vračanju in popravljanju le dobim lepše dviganje do 1400, medtem ko se Potočnik še nekaj časa matra in na koncu preda in pristane.
Z dobljeno višino se zapeljem do Pregrade, kjer pa že res potegnem noge iz kokona za pristanek. Pa nekaj le rahlo piskne in potem iščem in vrtim in sem in tja in se spet rešim do 1000.
In se uspem zapeljati med griči naprej do Desiniča, malo pred gradom Veliki Tabor.
Tom Pavlič : Si se odrival s tal ali je pajdašem na tleh zakuhalo, ko so te videli nad sabo, in se je sprožila termika? [3.6.2019 15:05]
Jože Poje : Čestitke. Si pokazal, kako se leti! [3.6.2019 17:12]
Zoran Gaborovič : Joze, ne prehitevaj… traume so prehude in med tem ko so mene pustili čakat v teh vukojebinah, so šli še enkrat gor… naj scurijo se enkrat 😊 [3.6.2019 17:21]
Milan Velkavrh : In tud so😁 [3.6.2019 19:41]
Zoran Gaborovič : 😜😀 [3.6.2019 20:55]
Andrej Erznožnik : zoran je pa 3h45 ležal na pokopališču – in bil živ [3.6.2019 22:59]
Ko pošljem lokacijo in pregledam Livetracke ostalih, vidim, da so vsi že na tleh.
Aleš Pirš : Se dobro da je zame placa zmanjkal. [3.6.2019 14:11]Matej B : bi mar na Pohorje prišel? [3.6.2019 14:47]Andrej Erznožnik : Pirš, zdaj ti je lahko, veš kako bi te speklo če bi bla 100 [3.6.2019 17:33]Andrej Erznožnik : naviješ bazo in nič pod bazami – same vodenke [3.6.2019 23:30]
Aleš Pirš : Zdaj pa na projekte… [3.6.2019 14:12]
Frančkov Komentar leta:baze, črne in mamljive, ampak so na nebu samo za senco in delat sranje, tam ko ni treba [3.6.2019 14:16]Edo Govekar : [3.6.2019 15:43]
Rado Voglar : Prvič na Ivki. Se menda spodobi scuret. [3.6.2019 14:14]
In mi pove Planinšek, da se že pobirajo in kmalu pridejo pome.
Erzo izkoristi čakanje še za projekt…
Aleš Pirš : Pa ti si sel zaradi projektov dol?! [3.6.2019 14:14]Franek Rakun : a to je pa epp? [3.6.2019 19:35]Andrej Erznožnik : “ponesreč” scuru na hribu… in potem v skoku dol v enem momentu pomislil da bi lahko pobral [3.6.2019 23:15]
Jaz pa med čakanjem odklonim prijazno vabilo mimovozečega domačina, da me lahko kam zapelje in se zleknem na klopco ob vaškem pokopališču. Vmes se z Zagorcem, ki je najdaljši uspel čez Sotlo v SLO, uskladiva za pobiranje.
Andrej Erznožnik : a na moravški tud rabiš sonde [3.6.2019 23:53]
Potem pa naših od nikoder…
Ko končno spet dobim lokacijo nekaterih na ekran (Erzo in Planinšek), ne morem verjeti, saj mi ju kaže na Ivanščici. Edini, ki ga dobim po telefonu je Turčin, ki skesano prizna, da vedrijo na vrhu na štartu v plohi (ki pa bo verjetno kmalu mimo…), sicer bi že odleteli…
Končno se Erzova pika začne premikati, za njim pa še Planinškova. Kljub močni želji po boljšem drugem letu (in celo pobiranju do 1300) pa Erzo kmalu scuri blizu Lepoglave.
Anrej Erznožnik : Zmeraj lepše. Včasih smo prišli od daleč in enkrat tkole scurili, zdaj kar 2x, no tale štart je po plohi [3.6.2019 17:32]Aleš Pirš : To pa je razkosje. [3.6.2019 21:45]
Planinšek pa v Ivanec na panoramski (skice tukaj) polet
Ostali, ki so šli še drugo rundo, pa tudi bolj za Erzom v smeri Lepoglave.
Rado Voglar : Po curaži panika za ponovitev, zavrnem štop proti domu in presedlam v kombi, ki pobira padle. Ko pridemo nazaj na start, se ulije. Po dežju erzo zagrabi padalo in v tistem zagrmi. Po nekaj cincanja se le spustimo še na panoramca, da zaokrožimo dan. [3.6.2019 18:00]
Franc Unuk : malo dezeka, pol pa hop v dolino [3.6.2019 17:43]
Po 4.45 urah čakanja jih v zahajajočem soncu (in že rahlo opečen) pričakam na trati pred mojim pokopališčem. Še čez mejo preko Sotle po Zagorca, k Šiptarju po nekaj pekovskih izdelkov (vsi smo sestradani, saj ves dan ni bilo časa niti za drobtinico hrane), Voglar se poslovi in v štop, mi pa naprej in skozi Celje (adijo Celjani) do LJU (k Rutarju pridemo okoli 21.30).
Še filmček Marka Mihina: