Danes napovedanega precej Z in više SZ in Erzov jutranji zborni SMS je (po posvetu z Jasno) za Šušnjevico. Takoj sem za, saj smo že včeraj (sploh v izogib gneči v Vipavski) omenjali Buzet, to mi je pa še bolj všeč…

Na Uncu ob 10.30 naložim Mega (hočeva biti neodvisna zaradi večernega sestanka v Ajdovščini o poletni misiji Bolgarija), pa naju ustavi Erzo, da počakava z Emilom (ki tudi pride sem na parking).

Jasna pripelje še Klemna, Duleta in Erza in Dule se naloži k nama, preostali trije pa k Emilu in dol. Za nami bo prišel še Uki v privatni režiji in predvidoma še Jean z bolgarskim kolegom.

Emil vozi pred nami in po AC ful tera, tako da mi poraba vidno narašča 🙂 . Čez Buzet in do tunela Učka, kjer odvijemo desno od zadaj pod Učko na Šušnjevico.

Na startu že kar nekaj kolegov padalcev (predvsem hrvaških), ki počasi postavljajo v močnem vetru in bazah. Erzo hiti v paniki, saj bo lahko čez 5min že premočno…

Tudi ostali postavimo in v primernem trenutku v luft: Erzo, Mega, Emil, Zoran, Klemen, Jasna in ob prihodu Ukija še Dule in Uki.

V zraku kar veliko vetra in močno dviguje, občasno se zdi, da te kar rikverca. Z lepo višino grem za Megom ven na ravnino, pa samo curi. Odvijem nazaj, še naberem in vzdolž grebena ekspresno (tudi 50+) proti Plominu. Mega je jamral, da bo scuril, pa se potem (kot vedno) pobere iz nižin.

Nekateri so tu nad grebenom še (na videz) dosti više, kot jaz in zdi se, kot da bo koga kar odplaknilo nazaj na obalo in nad morje. Proti koncu grebena obrnem (v resnici je grebena nižje še kar nekaj in večina je potegnila še malo naprej) in po polžje nazaj (proti močnemu SZ) do starta in še malo čez.

Pa se mi tu zdi preveč vetra, obrnem in še enkrat proti Plominu (malo niže). Na koncu grebena obrnem in sedaj malo bolj zunaj (in za spoznanje manj polžje) do starta. Sedaj pa (četrta stranica 🙂 ) rinem naprej v veter, dokler bo šlo. Nad platojem med Učko in Šušnjevico je pa precej razrukano in še bolj ustavlja, vendar nas nekaj le vztraja. Zavijem bolj ven proti Boljunskemu polju (se bojim, da ne bom zrinil naprej čez plato) in dobim steber dneva spet do 1500 in potem naprej v smeri Bresta. Okoli 20 gre naprej in dol, spodaj tik nad pobočjem pa vidim »Erza« ki se plazi naprej praktično po drevesih in pristane na travnikih pred Vranjo.

Sam z lepo višino preletim Vranjo in pristanem za vasjo.

Mega je toplandal in že pelje LCja dol.

Dule že čaka v Šušnjevici.

Tudi Jasna je toplandala.

Kakor tudi Uki (ki pa je pozabil prižgati FlyMe…). In tudi Klemen.

Erzo v Šušnjevici, saj je tisti moj videni »Erzo« bil v resnici Anđelko.

Spodaj Mega naloži Duleta, Erza in še Emila.

Čez nekaj časa pridejo k meni in v lokalno gostilno, midva z Megom pa v Ajdovščino…

Še vizualizacije

Danes napovedano sredi dneva obračanje iz Z v SV. Na Lijak (ki bo ziher) danes nikogar ne mika, zato se na koncu dogovorimo za popoldanski Zavrh.

Ob 14h na Šodru Mega in Simeon prisedeta v LCja in do Škorpijona, kjer danes zamuja Milan celo manj kot Uki. Vseh 5 z LCjem na start, kjer že sameva mlajši padalski kolega Zajec Jernej (H&F), saj baje že celo uro prbija SV.

Res je kar veliko vetra, vendar izmerim sunke največ do 8,9. Mega začne postavljati, za njim še jaz. Veter vidno upada in Mega odleti že v precej šibkem. Ven in v desno, kjer tone in ga razmetava. Potem od zunaj nizek okoli Trebelnika, kjer ga najprej pokopavamo, potem vstane kot Fenix iz pepela v višave (nad greben).

Naslednji je Simeon, ki kopira Mega v desno, pa spet nizek pred Trebelnik, kjer dobi dviganje. Potem v skoraj brezveterju potegnem jaz (mi kar vsi trije ostali držijo padalo) in se v prelepem dviganju zapeljem čez vrh Trebelnika (napet v pričakovanju kakšnih batin – pa nič). Padem skozi močno dviganje, ki ga vrti Simeon že lepo nad grebenom, za vrhom pa me samo odplakne v nižave, kjer ugotovim, da v resnici piha JV (iz doline ven) in da sem se povsem po nepotrebnem odpeljal na napačno stran Trebelnika iskati dviganje. Prenizek sem za nazaj in se samo še nekaj časa matram v nižinah v nekih nulcah, da dokončno scurim k Škorpijonu.

Mega javi, da je pristal blizu Šodra.

Milan se je tudi bolj ali manj odpeljal proti Bistri, dokler je šlo.

Jadrajo pa še kar nekaj časa Uki Simeon in Zajec. Prvi se pripelje k meni Uki.

Nekaj za njim Jernej.

In zadnji pristane Simeon blizu Verda po urci jadranja.

Uki me zapelje gor in peš na start po LCja.

Danes pa je napovedan najboljši dan tedna z JZ in višje SZ in sploh in oh… (napovedi z Lijaka v Istro, pa varianta na Golte, pa…). Zjutraj je napoved malo slabša, vendar povsod modrina in sonček in Erzo razpiše Lijak.

Ob 10.45 na Železniški je že gosta koprena nad nami in sončka nič več. Erzo, Dule in Uki k meni v LCja in na izvoz Logatec, kjer presedemo v avto Kavčičevega Boštjana. Milan naloži Turčina in Suša. Pokritost nas spremlja tudi vso pot do Anje, kjer pustimo Boštjanov avto in z Samom naprej pod Lijak. Milan zapelje direkt pod Lijak in še oni trije k nam v kombi.

Na startu le nekaj Hrvatov, Avstrijcev in Čehov. Z Ukijem in Boštjanom počasi polimamo moje padalo in čakamo v pokritosti naprej (modrina se začne tam nekje nad morjem…). Končno nekaj avstrijskih suličarjev v luft in počasi naberejo nad start. Start se polni iz vseh strani. Potem potegne že kakšen naš in nato postopoma jata: Suša, Erzo, Zoran, Uki, Turčin, Boštjan, Milan in Dule.

Najprej sem hitro nad grebenom, pa me začetni optimizem hitro zapusti, saj me na V robu odnaša močno stran od grebena in dol (SZ). Zacurim in potem sem v gužvi vseh startajočih, kjer se, za piko na i, Milan(???) zapelje tesno v/pod mene, da že vidim noge v njegovi kupoli (razlago poglej spodaj 🙂 ). Še malo naberem in stran iz gužve proti Z, kjer končno navrtiva z Ukijem čez 1100. Malo poskušam proti Danijelu, pa nočem izgubljati preveč višine (da ne padem spet v to gužvo okoli Lijaka), zato raje obrnem in čez start proti Vojašnici.

Nekaj močnejših dviganj, da se zapeljem čez Čaven s 1450 in bolj ven (ob grebenu je bolj razrukano in ne želim si tega Z, SZ na robu). Pa zunaj ne dobim kaj dosti, scurim globoko pod greben, da se rešujem pod polico pod Modrasovcem. Malo popravim in se z 900 odpeljem čez in se spet rešujem s 580 pod Hubljem.

Naberem na 1100 in po razmetanem Z do Podrte, kjer popravim do 1250 in se brezskrbo zapeljem čez. Erzo se oglaša po postaji iz Fame.

Pa gre proti Vipavi samo dol z -1,5, da pridem nad Plaz le s 650. Tu pa se kar pomatram, da naberem nad greben do Table. Spet izgubljam, da se potem komaj spravim nad greben, kjer nekateri drugi kar odletijo v višave. Tako naprej čez Lovsko (malo prej se srečava z vračajočim Ukijem) do Hieronima, kjer me še malo razmetava v nabiranju tesno nad pobočjem.

Ko imam zadosti, pa obrnem in po polžje in guncajoče nazaj do Table in čez proti Anji, kjer vlečem toliko, da mi naredi cin pri 50,0 km in 3h…

Uroš pospravlja zraven mene.

Turčin pristane malo kasneje.

Zraven pa še Mojca, ki je solo odletela pozno s Kovka.

Dule je že v Anji.

Kot tudi Milan, ki se je danes držal Lijaka.

In tudi Boštjan je že tu.

Malo kuhančka in prehranjevanja pri Anji in domov po dnevu, ki me je precej razočaral…

Še vizualizacije:

Skupna analiza Milanovega in mojega leta pokaže v zgornji vizualizaciji, da ni bil on tisti, ki sem mu skoraj noge zabil v kupolo, ampak nek neznan osebek z enakim padalom in sedežem… Za to, da sem sploh pomislil (in ga tudi na ves glas preklinjal v zraku), da bi to lahko bil Milan, se najgloblje opravičujem !!!