Danes še več JZ kot včeraj in pokrito na Primorskem. V bistvu enake ideje, kot včeraj (ko na koncu ni bilo nobenega letenja – na Marčevem hribu pihalo premalo in od Z, na Slavniku preveč…). Pojdimo najprej pogledati na Marčev hrib, če pa ne bo nič (ali premočno), pa, za razliko od včeraj,  na Buzet (ali na Socerb kot zadnje upanje).

Ob 10.30 na Vrhniki Manca in Milan k meni v LCja in na Unec, kjer se naložita še Mega in Jean. Naprej do Kastelca in čez Črnotiče na start, da prvi preverimo situacijo (Rajko in Marko bosta počakala na pristanku, da poročamo).

Na startu piha idealno in vse pokrito (in kar hladno, Slavnik 8,5/11 J). Sporočimo situacijo doli na pristanek.

Jean, ki je rinfuzo, samo postavi in v luft – ostali čakamo, da vidimo, ali se splača postavljati, ali pospravimo in dol in na Buzet (čeprav Oliver javlja, da je na Buzetu zaenkrat še premalo vetra).

In je tukaj vetra dovolj, mogoče še malo preveč (proti levi se Jean komaj pomika, proti desni ekspres…). Začnemo postavljati še ostali.

Prvi potegnem sam in me lepo dvigne. Proti levi do pomola pred anteno gre počasi (10-20), tu se vdre in nazaj s 50+ ob grebenu do starta, kjer spet lepo dvigne nad greben in še malo naprej do Črnega kala. In spet nazaj ponavljati vajo…

Potem gre v luft Milan, na startu pa postavljata tudi že Rajko in Marko. To potem drajsamo sem in tja, enkrat više, drugič niže. Nekajkrat poskušam naprej proti anteni po grebenu, pa bolj zunaj, pa po sredi (nekajkrat vidim na Naviterju tudi rikverc), ampak okoli tega platoja/pomola ne pridem (vedno nas na koncu preveč spusti).

V zraku sta še Rajko in Marko in na koncu še Manca in kot zadnji Mega.

Ko napolnim debelo uro, poskušam enkrat še malo bolj naprej proti Podpeči,  pa se hitro vrnem spet nazaj na rob pri Črnem Kalu, kjer Milan lepo pobere. Še sam tu poberem nekaj čez 600 in se zapeljem z vetrom čez viadukt do Ospa in po nepotrebnem obratu (ki me samo še bolj spusti) na pristanek pri vasi.

Milan, Jean, Rajko in Marko pa vsi s svojo lepo višino ven nad dolino in okoli vogala naprej. Milan odstopi in gre na uradni pristanek.

Ostali trije pa do Podpeči, kjer še malo poberejo in še malo porinejo naprej do Zanigrada in nazaj na uradni pristanek.

Rajko vse lepo zabeleži s kamero

Le Jean se pripelje k meni v Osp.

Kar nekaj časa čakava v vasi, da pridejo naši – in domov.

Danes napovedan lep dan, ampak s SZ predvsem višje. Nekako imam(o) v planu Socerb (sploh po usklajevanju s Kraševci, ki so tudi za to izbiro), z možnostjo za Kovk (če bo kazalo med potjo…), saj na (skoraj) siguren Lijak nikogar preveč ne vleče.

Ob 11.30 na Železniški Dušan, Dule in Milan. Berto in Dimnikov Aleš tudi gresta za nami malo kasneje.

Ker je Kovk ves čas na konkretnem SV, samo podaljšamo mimo Razdrtega (kjer tudi še piha SV) do Socerba. Kraševci rešijo logistiko z dvema puščenima avtoma spodaj, medtem, ko mi na štartu že raztegujemo. Pa se ustavimo in čakamo ostale, saj je vetra vedno manj (sončno, pa rahlo megličasto v dolino).

Vsi skupaj se potem počasi štimamo, dokler le ne potegne Rajko, ki desno pri starem startu nabere nad greben. Hitro smo potem za njim Gorazd, jaz in ostali.

V zraku ravno toliko termike, da lahko (nekateri več, drugi manj) nabiramo tudi nad greben. Drajsamo sem in tja ob grebenu, nekateri raztegnemo bolj (jaz na Z do pomola nad Glinščico in do zadnjega ovinka pred gradom na V).

Prvi že pristajajo, ko drugi še jadramo

Nekaj nas zdrži skoraj do napolnjene ure, medtem ko glavnina pristaja.

Potem pa ugasne in smo skoraj hkrati na tleh še zadnji.

Kraševci nas zapeljejo gor in ker mora Berto dol po čakajočega Aleša, to izkoristi Milan še za en pozni let s Kingom.