120224 KOVK-LIJAK-VIPAVA 24.2.2012

Ko gledam vetrove ugotovim, da bi lahko bil dan za Kovk. Tilen sicer navija za Krvavec, ker se je odločil za to že dan prej. Uspem ga prepričat – brez napora in ob 11.15 Navigator Logatec. Na štart prideva ob 12.05. Tam je že vsaj 40 padalcev in nekaj zmajarjev. Trije zmaji pa so že v zraku in jadrajo malo nad grebenom. Dragan postavi prvi, jaz se vrinem za njim, zraven Aleš Strniša, Tilen pa sam v luknji. Uspešno štartamo in takoj odletimo proti zahodu. Malo pod robom, malo nad, vrtimo in se borimo za vsak meter. Nekaj časa vodim jaz, nakar zacurim in pobudo prevzame Tilen, ki zahodno od Hublja zacuri še bolj. Dragan se nekaj bori pri Hublju s kaotičnimi zavoji in tudi jaz napadem »njegov steber«, nakar se znajdem v »mišolovki« med Draganom na levi pred mano, skalami desno pred mano in Alešem na desni, ki je ravno priletel. Obrnem ostro desno in se za mišjega izognem Alešu, on pa meni. Nakar preklinjam v mislih in odločim se, da se ne grem več. Pritisnem na gas in zbežim stran proti zahodu, kjer najdem lep steber in ga navijem na 1000+. Dragan mi sledi, ko vidi, da sem višje, vendar ga ne zna scentrirati al pa ne more, pa vendar ga dviguje, samo bolj počasi. Grem proti Mali gori. Prvič v življenju s te strani. Pridem do skal in tam nekaj dela. Zavrtim na ozko in gre gor. Počasi, pa vendar cel krog. Zagledam Dragana in sem potolažen, saj je pod in za mano. Trmasto se oklenem stebra in dvignem 100m, potem pa naprej s 1000+. Zdi se mi noro dobr, saj sem prvič tako bogato visoko nad plazom in namenjen proti Lijaku. Letenje pa je prijetno »malo gor, malo dol« generalno »nulca«, pa še hitro gre in imam občutek, da sem takoj okoli gore. Veter je jug s tendenco vzhodnika, zato samo letim k cilju in nič ne vrtim. Višino popravljam pri razah – vzhodni del tako, da samo bremzam padalo in se delno pustim odnašati z dviganjem, potem pa po gasu … Ves čas sem pod robom nekje okrog 900 in imam dober občutek. Ostali trije so toliko zaostali, da jih vidim šele, ko sem zahodno od zmajarske in pogledam proti skretu so daleč zadaj, sicer pa kar visoko. Nekaj zavrtim in zakolnem, saj je slabše kot nič, potem pa naprej po gasu in vzhodno od vojašnice navrtim visoko, da se mi kar smeji. Grem direktno proti štartu Lijak. Med preletom slikam gužvo na štartu. Preplavi me veselje, da sem dosegel cilj, zato mi je vseeno, če zdaj scurim. Odletim še na zahod Danijela in ko letim že nazaj, ostali pridejo in obrnejo že na vzhodnem delu Danijela, razen Dragana, ki gre nizko še na Škabrijela. Opazim, da je veter obrnil iz V na Z. Popolnoma sproščen se odpravim nazaj proti Kovku, navijem na vzhodnem robu Lijaka, pa pičim proti zmajarski. Vmes še malo naberem in se ne obremenjujem z višino, ki je nimam, pa saj so tudi drugi tukaj/tam. Pod skretom se vržem za rob in samo peljem, do konkretnega stebra, kjer 3x obrnem in že sem višji kot vsi, ki sem jih prehitel. Proti Kuclju konstantno pomalo pridobivam. Letim nizko nad borovci in skoraj brcam vršičke. Tako pridelam solidnih 1000m+ pred preskokom na Kovk. Uspešno priklopim. Vesel kot radio Veseljak se netaktično z 930m vržem proti Vipavi in uletim v neko šibko dviganje, ki ga zapustim, saj mora biti pri skalah boljše. Pa ni. Najdem samo neko minus nulo in jo drgnem dokler ne obupam. Pristanem na terasastih »nasipih« vzhodno od Vipave na severni strani AC, v bližini podvoza AC in veselo na ves glas zavriskam. Popolnoma prešvican se slečem, pospravim padalo in odpešačim do ceste, kjer dobim štop do Anje. Tilen, Dragan in Aleš so odleteli do Nanosa in nazaj do Anje. Aleš je še nazaj priklopil Kovk in do Predmeje pa spet do Vipave, kar sem potihoma želel tudi jaz. Zadovoljen vseeno, saj sem izpolnil prvi plan. Ostalo je pa še za drugič.

https://picasaweb.google.com/110819241786089999262/Kovk2422012#