Koc preloži robo v LCja. Radarska slika je boljša, tudi sonček nam je že malo posijal. Torej gremo na Gorjance (Erzov današnji generalni cilj ob tem SZ, ki ga pa v resnici ni nikjer kaj dosti…).

Na AC in do Šentjerneja čez zalito cesto in mimo samostana Pleterje gor na Javorovico. Do konca kolovoza in pešaka gor po nekdanjem smučišču… prav na sam konec. Travnik je dokaj položen in višina do vasi, ki je spodaj na koncu police, je cca 160m, oddaljena cca 1 km zračne linije. Piha rahlo z desne – SV (kje je ta SZ ?).

Erzo je tu že drugič in brez razmišljanja postavi – A klaso. Potegne, odlaufa in je v zraku. Dolgo, dolgo je do konca police, vendar lepo visoko z leve preleti rob. In še dolgo ga gledamo, preden se spusti na ravnico daleč proti Šentjerneju.

Erzov let

Pripravim se jaz z Rookom in tangicami (Domen in Koc mi preverita štrikce in ni vozlov 🙂 ). In potem potegnem in zalaufam in speljem. Sem nekaj niže kot Erzo, drsim nizko nad tlemi (10-15m ?) položnega smučišča proti vasi. Gledam, kje bom pristal, če mi ne bo zneslo. Ko se pobočje malo bolj spusti, me nekaj dvigne in sedaj imam lepšo višino. Čez vas se plato vodoravno (celo majhna vzpetinica) še kar vleče, zato zavijem rahlo v levo, kjer se pobočje bolj spušča. Pred gmajno je še ozek travnik, kjer lahko v sili pristanem … ne, čez je potegnjen telefonski drot (!), ampak saj sem dovolj visok… pa me začne pred drevesno mejo samo spuščati in ustavljati (!) … če zavijem ostro nazaj, bom na drotu,… no, saj bom zvozil čez rob, potem je dol strmina in sem rešen… pa sem v krošnji s spodnjim delom telesa.

Zoranov let

Lepo se naslonim na veje, padalo gre čez krošnjo, jaz pa nazaj in kakšna dva metra dol in stojim na vejah. Spustim se še malo niže, da se gurtne zategnejo. Sem cca 15m od tal. Dol bi verjetno prišel, ampak padalo…

Že kliče Kastner – vse je OK… pokliče Erza. On pravi, da naj ostanem kjer sem in pokliče 112. Kastner in Koc sta čez 20 min pri meni, gasilci (ekipa, ki obvlada vrvne manevre) 35 min od Erzovega klica. Plezanje… varovanje… Po naslednje pol ure sem na tleh in v naslednji uri spravi glavni akter na tla tudi padalo (ob naših nasvetih, odpenjanju karabinčkov in motorkanju motečih vej…). Res profesionalna in hitra akcija.

Pri Pleterjah še spucamo padalo in razpletemo štrikce…

Res hvala vsem za pomoč 🙂 :-).

Drugi del jate pa je bil na Kovku. Kar je vidno v zgodovini, je tole

Ukijev let

Emilov let

Na poti dol odpeljem čez pobočje proti Smoldnemu. Vmes se javi Erzo, da prihaja. Z malo iskanja vdenem pravi kolovoz, ki me pripelje gor do vikenda na vrhu travnika – Pojetov start. Rahlo kaplja, ko si ogledujem lep start z malo neprijetnim zaključnim letom čez planotico in hiše Poljan na koncu… Zapeljem se dol v Poljane in počakam Erza.

Ves vesel in poln elana parkira na Pojetovem pristanku in je takoj za Smoldno (rosenje naju ne moti). Zapeljem LCja še enkrat gor in takoj z opremo na travnik. Postaviva drug zraven drugega.

Erzo zalaufa in spelje, jaz malo za njim. Pred ravnico zavijem levo v poseko, da se izognem planotici in hišam spodaj, Močan dolinc me ustavlja, vendar z lepo višino preletim drevesa in vseeno potegnem do Pojetovega pristanka.

Zoranov let

Erzo je že stlačil robo v avto.

Erzov let

Še jaz dotlačim robo reinfuzo in kar v tangicah naprej.

Seveda morava še na Chinksov kucl (zgražava se nad takim poimenovanjem 🙂 …).

Poskusiva najti še izboljšano varianto malo više, pa so tam drevesa na spodnjem robu malce previsoka, tako da se raje zapeljeva na originalen kucelj.

Postaviva v mokroto in malo pojamrava nad vetrom, ki vztrajno piha z leve. Erzo potegne, ko malo manj pihlja in zbalansira in spelje.

Erzov let

Potem kar nekaj časa noče jenjati.

Ko le potegnem, že skoraj speljem, pa mi novi sunek vetra porine coto v desno in čez mene in na tla. Postavim kar tam, spet malo počakam, zalaufam in speljem in zavjugam in pristanem na stari cestici pred šolo ob Erzu.

Zoranov let

Pospravim, medtem ko Erzo odpešači gor po avto.

Odpeljeva se še po LCja, potem pa čez Soro v Predmost in gor z LCjem še na ogled tega starta.

Drugič, saj že pošteno dežuje, da o vetru čisto s strani sploh ne govoriva… Za danes sva končala.

Na poti V LJU si v dežju za naslednjič ogledam še možnosti na Sv.Petra hribu 🙂 …

Naslednje 3 ure tavava po gričih naokoli.

Na vsakem griču ugotavljava, da V še vedno močno piha, ali pa sva v navideznem miru zavetrja). Največ časa pa porabiva za raziskovanje bunkerjev Rupnikove linije na Hlavče njivah.

Ko se večer vedno bolj približuje, Erzo potegne asa iz rokava in odšibava na Srednje Brdo  nasproti Slajke. Izkaže se, da z asom ni nič, zato potegne še jokerja in s pomočjo LCja se spustiva po traktorski poti dol v dolino Volaščice in na drugi strani gor na Čabrače.

Vzameva robo in na vrh travnika nad cesto kjer piha samo rahlo dol. Hitro postaviva (na lepo pokošenem vršnem delu). Odlaufa Erzo in spelje in se odpelje dol v dolino.

Erzov let

Odlaufam še jaz, speljem in pristanem dol v dolini.

Zoranov let

Ko pospravim, je Erzo s pomočjo štopa že pri meni s svojim enoprostorcem…

V Celjski kotlini je dež že mimo in čez Liboje se usmerimo tja. Imamo nekaj idej, vmes pa se Erzo posvetuje s Cicem, ki nas prepriča za Dobrovlje.

Počaka nas na pristanku z Bernardo;  prisedeta v LCja in gor na novi start Dobrovlje V.

Na startu seveda ni nobenega SV (ki ga ves dan napoveduje Aladin in ves čas javlja Malič), ampak piha v rit Z. Jasno, da takoj postavimo (kljub Cicovim svarilom) in odletimo: Erzo, Mirko in jaz – vsi s poštenim laufanjem po ravnem začetku (lepega, novega) starta in še čez…

V zraku seveda tudi že kaplje naslednjega dežja 🙂 . Mirko pristane na uradnem,

Mirkov let

jaz tudi, malo za njim,

Zoranov let

Erzo seveda po svoje do gradu Žovnek,

Erzov let

kjer ga poberemo, se poslovimo od prijaznega Cica in Bernarde in gasa proti LJU (z rahlimi vmesnimi provokacijami o morebitnih dodatnih štartih, saj dež pred Trojanami poneha in je še čas 🙂 …).