Radovednost je mene, Mojco, Erzota, Primoža in Gregata vlekla na ta štart na Mali gori. Sicer sem tam že bil, ko sem bil pri kolegu v Vidmu, ki se zanima za šolanje, a takrat nisem opazil poseke obrnjene na vzhod. Ne vem kako dolgo je že tam, a Žuna je naznanil lepo jadranje prejšnji teden in nismo bili edini to nedeljo, ki smo iskali poseko. Eni smo imeli več sreče, drugi manj, saj v poročilu ni bilo navedeno, da so po kamnolomu še tri križišča, kjer zaviješ najprej na levo, potem desno in spet levo, pa si na poseki. Toliko za naslednje, ki bodo iskali štart, da ne bodo končali nekje v Kočevskem Rogu.
 Bučanje dreves nas je za nekaj časa odvrnilo od letenja, po toplem čaju v koči na Grmadi pa smo se vrnili in “potegnili”. Pihalo je z desne in pričakovati je bilo turbolenco, toda padala ni nikomur zaprlo, le koreninice so nekaterim potrgale nekaj vrvic. Nabrali smo tudi do 1100 m višine in celo nad Vidmom je bilo dviganje. Po približno 1 uri smo imeli mraza dovolj, pa smo šli v gostilno Krajček na še en čaj z …