Zapeljeva mimo starta Planina in že se pri Žibrški lipi (kapelici) odpre lepo pobočje na desno. Piha rahlo gor in takoj postaviva (Boris še meni pomaga razgrniti Rooka, da bova hitreje).

Potegnem in odletim jaz, naravnost naprej do konca travnatega pobočja nad Sroboško grapo (Orehova dolina) pred brezami.

Zoranov let

Zoranov let

Boris je takoj za mano.

Borisov let

Borisov let

Pospraviva.

Na poti gor proti avtu Boris predlaga še travnato pobočje na desni (smer pobočja ni prava, ampak vetra je malo).

Na vrh krtine in na desni se izkaže, da je še lepše in daljše pobočje, ki je obrnjeno v pravo smer. Spet Boris pomaga še meni razgrniti padalo in že potegne in pristane na koncu travnikov Velike doline.

Borisov ler

Borisov let Srobotje

Nekaj minut za njim sem tam tudi jaz.

Zoranov let

Zoranov let Srobotje

Desno dol v Sroboško grapo je tudi travnato pobočje, ki pa se prekine z drevesi in šavjem. Borisa zamika še to (če bo šlo čez…) Potegne in lepo odleti, vendar noče tvegati in pred drevesi zavije v levo in pristane v pobočju).

 

Še enkrat po isti poti gor, ko opaziva, da pri kapelci zraven najinega avta nekdo iz svojega avta vlači robo … in postavlja padalo ?! Seveda, Erzo, ki se je očitno sprostil v službi in nama je (po OLCju, kjer so najini leti že objavljeni) sledil sem do Lipe !! 🙂 🙂 .

Starta in zajadra ob robu, saj je sedaj bistveno več vetra kot sva ga imela prej midva.

Erzova Lipa

Erzova Lipa

Ko pospravi in odide gor, mu povem še za drugi start Srobotje. In gre še na tega, medtem ko se midva z Borisom razgledujeva naprej.

Malo naprej od Žibrške lipe zavije po cesti gor proti kmetiji Kovkar. Pred njo ustaviva in nasproti opaziva lepo travnato pobočje (Vavknov grič = Kovk 750m ?), ki se mimo čebelnjaka spusti v lep zaključek.

Vrneva se nazaj do kapelce in vidiva, da Erzo še pospravlja s Srobotja.

Erzovo Srobotje

Erzovo Srobotje

Zato se obrneva in poskušava nekaj naprej po glavni cesti in na desno, kjer se lahko zapeljeva po cestici prav na ta Vavknov grič (Kovk). Erzu poveva, kje sva in postaviva. In že pripelje Erzo z druge strani do Kovkarja, kjer besno laja pes. Ko hoče zaparkirati in vprašati za dovoljenje, ga oblaja še histerična gospodarica, da odmeva čez pobočje vse do naju. Erzo se hitro spoka (preden začnejo streljati…) in zaparkira nekaj niže v gozdu.

Medtem Boris odleti in pristane spodaj, kot predvideno.

Borisov let

Borisov let

Jaz pa po dveh neuspelih dvigih ugotovim, da imam ogromen vozil in ga razvozlavam, ko je Erzo že tukaj. Sedaj padalo lepo spravim v zrak, žal pa na položnem pobočju ne morem odleteti, dokler se na koncu ne zataknem za veje na polno in sesujem padalo. Grem spet gor, ko Erzo že odleti in pristane spodaj.

Erzov let Vavknov grič

Erzov let Vavknov grič

Boris mi pomaga še enkrat postaviti in sedaj mi uspe in pristanem spodaj zraven Erza (skoraj v kopici gnoja).

Zoranov let

Zoranov let

Odpeljeva Kangooja na Col in z LCjem na Kovk. Vmes se pogovarjava o travnikih, ki so na S malo pod vrhom Kovka (sam sem to že preučil na satelitskih slikah, danes pa oba v živo še v pri letu z Žagoliča) – si bo treba ogledati.

Na Kovku cvet slovenskega padalstva. Vsi pripravljeni in napeti, samo da zgine mrč, ki slabi sonce. Veter komaj piha. Pokliče Erzo, ki že prihaja iz Benetk 🙂 – kaj se dogaja… Borisa ne mika v tako situacijo, saj ne vidi več možnosti za svoje plane. Tudi meni ni sedeti in čakati na boljše čase, ali pa se bolj ali manj vreči dol. Boris predlaga, da greva raje naprej na projekte in kar zasmeji se mi 🙂 .

Ker sva že tu, greva najprej na te travnike za Kovkom. Do zadnje kmetije in po malo iskanja najdeva cestico, ki naju pripelje skozi gozd točno na želeni travnik :-). Zelo lep štart (kako, da ga ni še nihče opazil 🙂 ). Vzameva robo in Boris mi že postavlja. Piha rahlo gor.

Potegnem in že sem čez robne bore in smrekce. Zaokrožim nad dolino in pristanem zopet na istem blatnem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Boris pristane takoj za mano.

Borisov let

Borisov let

Skočim na cesto in ustavim prvi avto, da me zapelje do Cola po Kangooja in že sem nazaj. Pospraviva do konca v mokroti in gor po LCja in nazaj na pristanek.

Križna gora nad Colom nam je že znana: meni z borovca, s katerega sta mi snemala padalo Erzo in Boris (v naslednji etapi pa se je Boris obesil na smreko in sva midva z Erzom snemala njegovo padalo…). Že včeraj sva pogledovala gor. Danes bo očitno OK.

Do istih vikendov nad Žagoličem kot prej s Kangoojem in peš po kolovozu za travnikom, kjer sva startala v prvi rundi. Na vrhu sva cca 15min od starta Zagolič.

Boris najde najbolj primeren prostor, ki ga še malo očisti med postavljanjem mojega Rooka. Piha lepo gor.

Potegnem brez zatikanja (hvala Boris, ker si tako lepo postavil Rooka v to šavje) in takoj speljem nad borovci na odprto. Tu popiska, tako da še malo zavjugam in naberem nekaj metrov. Potem pa na desno in z veliko višino na standardni blatni travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem je tudi Boris zraven mene.

Borisov let

Borisov let

Sedaj z LCjem gor po Kangooja

Še je dan in Boris predlaga da obdelava še start nad Podkrajem (Jožef obešal padalo na kandelabru zraven cerkvice 🙂 v Podkraju). Tudi jaz sem ga že imel zacahnanega, nisem pa ga za danes naštudiral.

Tako pustiva Kangooja na britofu (tu je zadovoljiv pristanek 🙂 ) in z LCjem gor po cesti proti Vodicam. Strmo gor in čez sedelce pri kmetu Korenu okoli hriba. Zadaj malo iščeva po ozki cestici, pa se nama zdi, da se samo oddaljujeva… Nazaj do Korena in zaparkirava.

Domači sin pove, kako prideva na želene travnike pod vrhom in se odloči, da gre z nama (da vidi, kako bova to s padalom odletela:-) ). Baje je do tja pol urce…

Gremo po cestici -> kolovozu -> potki -> ozki potki (vse zelo položno vzdolž pobočja) -> in nazadnje po kozji stečini strmo na levo gor; malo že plezam čez skale (vsaj jaz, ona dva sta že nekje neznano spredaj…).

Ko pridem po slabi urici končno na vršne travnike, Boris že postavlja. V zelo močnem bočnem vetru (Z). Meni kar odsvetuje. Sonce že zahaja. Nazaj dol s tem rukzakom in mojimi koleni brez poskusa? NE… Boris dvigne pravokotno na pobočje, lovi Rooka v močnem vetru in precej atraktivno spelje stran od pobočja. V tej strmini (in takem vetru) ne mislim postavljati. Z domačim fantom greva nekaj metrov niže, kjer je pobočje malce bolj položno in obrnjeno vsaj malo bolj v smeri vetra. Zdi se mi, da piha tu vsaj nekaj manj. Boris ravnokar pristane ob avtu.

Borisov let

Borisov let

Sonce je že zašlo. Hitro postavljam ob fantovi pomoči in se vpnem. Potegnem poševno na pobočje, ko je malo bolj šibko in le speljem, čeprav mi padalo že skoraj omahne na desno v pobočje. Zunaj pa je kar mirno, tako da odpeljem daleč ven nad Podkraj in na koncu proti vetru stopim na tla zraven Borisa.

Zoranov let

Zoranov let

Pospraviva in hitro gor po LCja in razlaz v mraku …

Doma ugotovim, da je Jožef startal na zadnjih travnikih nad cesto Col-Kalce … dosti niže… na najini lokaciji pa ni bilo še nikogar (vsaj po OLCju ne 🙂 )

Boris se je spomnil še na travnike, mimo katerih se s Cola vozimo na Kovk.

Po ogledu se (seveda v napačno smer) odpeljeva z LCjem po kolovozu gor, parkirava na koncu in nato po nekaj peš tavanja prideva na ogledano pobočje (kamor vodi lep kolovoz čisto enostavno od ceste gor 🙂 ). Više šumijo bori, tako da greva malo dol (do el.pastirja 🙂 ). Postaviva.

Boris elegantno odhendla padalo mimo šavja in čez pastirja, spelje in pristane na travniku ob cesti zraven svojega avta.

Borisov let

Borisov let

Jaz pa najprej lepo dvignem, potem pa mi ga zategne na stran. Naslednje pol ure dvigujem, poravnavam in nastavljam zidek in mi sploh ne gre… Na koncu sicer ugotovim, da sem vpet z gurtno obrnjeno za 180 st (vendar je Boris kasneje prepričan, da to ni bila prava ovira…).

Ko to popravim, spet hrbtno potegnem in ga obdržim nad sabo. Preskočim pastirja in še malo rinem Rooka dol po pobočju (Boris je že pospravil in prihaja gor), preden speljem. Malo se zataknem s stabilizatorjem v drevešček, pa speljem mimo in se zapeljem ven. Najprej me drži, spodaj pa nepričakovano hitro spusti in seveda zaružim po blatu 🙁 .

Zoranov let

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je Boris že pri meni z LCjem.

Malo je že pozno, ampak upava, da bova ujela še en start. Dol v Ajdovščino in čez na Planino in gor proti Planini nad Planino. Ko pripešačiva na start je že mrak, piha pa spet z desne in sunkovito, tako da sva tukaj še enkrat samo na ogledih…

V Ajdovščino v slaščičarno in razlaz.

Na poti nazaj se Faaca pohvali z 2 x uživancijo v Moltallu 🙂

Faacov let

Faacov let

Faacov let

Faacov let v dolino

Kastner pa izkoristi še pot iz službe domov.

Domnov let

Domnov let

Nazaj po enakih kolovozih, da si ogledava, kako je s tistima potencialoma 🙂 .

Prvi grič je sicer idealen start, piha tudi v pravo smer, le pristanka ni pravega. Na vrhu drugega se ustaviva ob požledolomljenem stebru daljnovoda in na vršni travnik. Idealen start, veter pa rahlo s strani.

Nazaj po robo in postaviva. Spet Boris dvigne v veter in odpelje na desno v dolinico in pristane tik pod cesto (kjer bova nadaljevala).

Borisov let

Borisov let

Potegnem še jaz in mi ga odnese v desno in prekinem. Ker pa je lepo odložen, ga kar od tu lepo hrbtno dvignem, stabiliziram in se odpeljem dol v dolinico še globlje od Borisa.

Zoranov let

Zoranov let

Medtem ko pospravljam, Boris gre gor po LCja in pride po mene. Tale je pa novnovnov 🙂

Najprej so sicer plani za na jug, pa se tik pred zbiranjem na Vrhniki izkaže, da je doli štala (oblaki, nevihte, ni sonca, ni termike, Z je močan in narašča,…), zato sprememba plana in Gozd (tudi Krvavec je premočan,  Z in v oblakih).

Tako se Erzo in Delux s Špelo vračajo v Lju, (od koder so ravnokar prišli) do britofa, kjer se preložijo v LCja. Mega spet manjka zaradi službenih dolžnosti. Tudi Mirko se je prijatil (=pridružil v jato) in gasa na Gozd. Boris vmes sicer  rine proti Sv.Petru (“tam bo idealno…” – v resnici pa se grebe za nov start), kar pa naju z Erzom ne premami, saj nama Sv.Peter ne bi bil niti nov letos. Ker ga ne upoštevava, ga tik pred startom Gozd procesiranje novih startov spomni na Gozd-šolski teren, ki ga še nima na OLCju in z veseljem ga dostavimo tistih nekaj sto metrov naprej, mi pa nazaj na Gozd. Najprej hočemo po novem asfaltu gor, pa smo zaustavljeni  s strani bagra in moramo peš po svežem betonu do Juretove kučice (upravičeno, sicer bi mu ga namesto prve zime uničili že mi…).

Hitro postavimo pred prihodom drugih (Svole & Co…) in odstartamo:  Erzo, Mirko, pa lepo hrbtno jaz (lepo prosim 🙂 ). V zraku nič omembe vrednega (še včeraj je bilo boljše…). Razen začetnega pobiranja, ko naberem nad start do cca 1000 (Erzo sicer pravi, da me je odfukalo gor, jaz pa vem, da sem skoraj kontrolirano vrtel…), bolj ali manj curaža, tako da po cca 15 min pristanemo drug za drugim. Razen Erza seveda, ki drgne predno joško, tako da so že skoraj drevesa oguljena. Malo zadovoljeni, pa ne preveč zadovoljni, pospravimo.

Zoranov let

Borisov Gozd-šolski teren

Erzovo glancanje prednje joške

Erzo predlaga, da gremo pogledati travnik nad Zalogom pred Golnikom, ki definitivno ni Povlje  (da se bo vedelo za zgodovino, kdo je dal idejo 🙂 ) in si ga je podrobno ogledal iz zraka (no cajta je imel med glancanjem prednje joške zadosti…). Malo se lovimo in končno najdemo izhodiščno točko. Naš namen ogleda potencialnega starta pa sprva skoraj povzroči medsosedske konflikte in tragedijo, na koncu pa smo le vsi na ogledu na vrh travnika. Nobenemu se ne zdi super (sploh ker še piha dol) in iščemo čim več argumentov zakaj se ne da odleteti. Pa se Boris naenkrat odloči, da se pa njemu zdi OK in gre po opremo.

Ko ga opazujemo z vznožja pobočja, se malo križamo, malo modrujemo, malo vlečemo njegovo obletnico jahanja smreke na Strmecu, skratka upamo, da mu mogoče le ne bo dovolj dobro in ne bo odletel. Pa odleti in kljub downwindu z lepo višino preleti smreke (niti približno jih ne bo pojahal…) in se odpelje še debel kilometer naprej naravnost ven.

Borisov novnovnov Zalog

Špela pa je posnela : http://www.youtube.com/watch?v=u6y71UhrI0Y
Komentar leta: Predlog je bil Erzotov – hvala Erzo;))
Andrej Erznožnik : hvala za tole vrstico; dodam pa, da se Pojetu to ne more zgodit – kar novega ugleda, odleti sam…. [04.10.2012 23:42]
Andrej Erznožnik : te čakam, da mi ti pokažeš kakega in počakaš ob strani [05.10.2012 09:05]

Ko smo pri njem, se mu vse smeji, mi (torej midva z Erzom) pa zeleni od foušije… Super, ima dva novanova in vse skupaj je dosti bolj zanimivo, kot če bi se dogajanje končalo na travniku v Seničnem :-)…