V višavah močan JZ, dež razmetan po SLO. Proti obali kaže še najmanj vetra in največ sonca. Erzo je malo nervozen zaradi serije, ko razpiše ob 14.30 Vrhniko – smer Vremščica. Potem pa panika, naj čim prej pridem na Vrhniko, ker prihajata Simeon in Poje v nuji, ker da se gre na Marčev hrib, ker bo Vremščica itak premočna (vir: Nevidni…).

Na Vrhniki vso robo naložimo v LCja, pa še Erzo in Simeon k meni, Poje (ki se mu bo dokaj mudilo nazaj na zemeljsko-nezemeljske obveznosti 🙂 ) pa odšiba na Unc pobrat Mega in Jeana na Ravbarkomandi (ki se je pustil zapeljati 🙂 v duhovnem in fizičnem smislu). Pod Črnim kalom pusti Poje svoj avto  in vseh 6 z LCjem gor.

Potem se sončimo na robu v čudovitih vonjavah primorskih zelišč ob nabijanju vetra, ki bo ponehal ob 17h (vir: Simeon). Simeon razstavi svojega novega Cure-ta, dvigniti pa ga ne uspe 🙂 .

Žanov dokumentarec dogajanja:

Erzo postane popolnoma nervozen in mrzlično predlagamo razne alternativne variante (Socerb, Brestovica, Srbani, Kikiriki,…). Žan med tem reši še eno službeno dolžnost preko telefona na daljavo (uradno še dežura). V višavah pod bazami vidimo nekaj padalcev nad Socerbom in ob 17h (ko veter sploh ne poneha, prej pojača – vir: dejansko stanje v naravi) pade odločitev za odhod.

Pojeta spravimo dol do njegovega avta in se poslovi, LC pa na Socerb 3. Nekaj jih že/še  visi v luftu. Postavimo še mi in v luft: Simeon, Erzo, Žan, jaz in Mega.

Potem pa ena ura čudovitega jadranja, kot ga jaz tu še nisem doživel  (v močnem J, JZ).  Navijamo čez jurja, jadramo sem in tja in vrtimo v zelo zanešenih stebrih. Erzo in Žan se usmerita na Črni kal, Erzo celo (edini) pojadra na Marčevem hribu in nazaj. Mega poskuša toplandati, pa na koncu pristane na uradnem spodaj, Erzo tudi na uradnem,

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Po neuspeli odpravi na Marčev hrib ob vodenju velikega inštruktorja Simeona, kjer je veter pihal samo bolj in še bolj, smo se malo pozno premaknili sem, čeprav smo vsaj uro prej opazili padalce viiisoko nad Socerbom. Večina je bila Nemcev s Tmina, pa tudi udeležencev angleškega opna iz Humina. Vsi na internetu najdejo informacijo, da se tu leti, ko drugje ni pogojev.

Žan pa blizu zraven.

Jeanov let

Jeanov let

Žanov komentar leta: Kar naenkrat je prtegnu en jug, da so še stari prdci ušesa vlekli, spodaj na pristanku razmetavalo. Jaz na polnem gasu nisem prišel do travnika.

 

Sam na kocu rinem proti Ospu, pa lezem samo še 5 naprej, tako da obrnem in pristanem na planoti zgoraj pri pokopališču pod vasjo Socerb (za čez nazaj v Dolino sem prenizek).

Zoranov let

Zoranov let

Simeon se po atraktivnem letu čez Trst na Z in še bolj atraktivnem obalnem zaključku in najbolj atraktivnem pristanku na  obali,

Simeonov let

Simeonov let

Simeonov komentar leta: Zgoraj J, za Trstom ladje obrnjene zahodno in sem mislil, da bom spodaj z vetrom, ki je dokaj močan, prišel po grebenu nazaj, spodaj pa je veter preveč pihal zahodno in oblival. Pa sva šla na prvem izletu do morja in prav lepo je bilo.
Komentarji (2)
  • 1.Simeon Klokočovnik : U Erzo, dlje od tebe, zdaj boš pa moral javno priznat, kako lep padalček mam. [31.05.2016 22:23]
  • 2.Andrej Erznožnik : mojih km je nekih 18.5, tud meni ni prav, ko mi takole računa brezvezne trikotnike in krade km za statistiko. Vsekakor pa je tvoj odlet lepši, saj so špure najlepše (nekam se pride), da ne bi o originalnem pristanku [31.05.2016 22:46]

 

vrača z avtobusom, štopom (vlakom?) in v pešačenju na uradni pristanek. Mega pripešači gor rešit LCja, pobere mene v vasi in dol po ostale.

Super smo se imeli, z obilico dobre volje :-).

 

Za danes že sredi dneva napovedano poslabšanje, ki se bo raztegnilo še na jutri. Zato smo že včeraj rekli, da je danes treba čim prej še nekam, da rešimo dan.

Erzo je ziheraš (za reševanje svoje serije) in že sredi noči pošlje klic za zbor ob 7h pod Sv.Ano.

Erzov let

Erzov let

To seveda vsi ostali gladko prespimo in se ob 9h dobimo na Železniški (okrnjena včerajšnja jata): Manca, Uki, Aleš, jaz … in z Manco do Mega na Kalcah. Prebašemo se k njemu in na Kovk. Še je lepo, piha pa skoraj malo premalo.

Takoj se naštimamo in v luft Aleš in jaz in kmalu še Uki, medtem ko Aleš že zacuri.

Alešev prvi

Alešev prvi

Z matranjem se poberem na Podrti, medtem ko Uki z lahkoto in greva proti Predmeji. Mega gre dol pobrat Aleša za popravca. Na poti nazaj je v luftu tudi že Manca. Uki toplanda,

Ukijev let

Ukijev let

Manca pa se odpelje daleč zunaj sem in tja in gre kao dol (se ji sploh ne da…). Tudi meni se ne da še enkrat v Predmejo in se zapeljem ven na ravnico proti Vipavi. Pa kar drži in celo občasno dvigne (piha od zadaj – SZ !?). Naenkrat vidim, da Manca in nižav zvrti v jurja in se odpelje proti Nanosu. Zapeljem ostro proti Plazu, kjer se srečava, pa samo zavjugam in se splaknem dol. Potem pa glide dokler gre – do standardnega pristanka pred streliščem.

Zoranov let

Zoranov let

Poštopam meniha z Vipavskega križa (ve za našega padalca Jožefa 🙂 ), ki me odpelje do picerije, kjer z Manco počakava še ostale: Mega je baje scuril proti Ajdovšni, Aleš drugič do Anje,

Alešev drugi ( do Anje :-) )

Alešev drugi ( do Anje 🙂 )

Uki pa, kot edini nad nivojem grebena, pripelje avto v dolino…

Danes pa se zjutraj še ne zložim skupaj, ko me Uki že naroči čez 40 min na Železniški (9.20), ker sta se že z Manco uskladila in je odločeno: Kobala 🙂 .

In smo tam Manca, Uki, Erzo, Domen, Aleš in jaz. Ker je še Mega na Uncu, dva avta: Uki, Manca in Aleš pobereta Mega, ostali trije z Erzovim avto(buso)m do Anje, kjer počakamo Pojeta, da ga dostavimo pod Lijak. In naprej v Tolmin na uradni pristanek, kamor je Manca že bookingirala kombi za nas. Kombi pride iz Gaberja z majhno zamudo in vija vaja gor.

Množica, množica na startu in le malo slovensko govorečih. V začetku malo vetra, takoj začnemo pripravljati robo, ampak nobene prave volje v to gužvo se zriniti. Potem pa Erzo začne gnjaviti, da naj gremo in se naštimamo in zrinemo na štartno (Z) stran: Erzo, Domen, Aleš in jaz (Mega in Uki prijazno asistirata 🙂 ) in za nami še Uki, Manca in Mega.

Po prvem beganju sem in tja dobil lep steber in naberem nekaj pod 1700 in se usmerim na Vodel vrh. Do tja izgubim skoraj 1000m, preden najdem dviganje spet nad planino Vodel vrh. In naprej na Mrzli vrh. Nekajkrat lepo naberem in tudi zgubim.

Aleš je pristal v kampu Gabrje.

Alešev let

Alešev let

Domen je pristal na uradnem.

Domnov let

Domnov let

Manca in Mega sta tudi že na tleh. Erzo okoli Krna doživlja klofado… Ko nad Vrsnom le naberem spet do 1600, grem čez Kobarid proti Kobariškemu, po desni (od mene) pa s Krna (kjer sta se srečala z Erzom) prehiteva Uki, ki nad grebenom priklopi, medtem ko jaz levo pod grebenom v oblivajočem pobočju stojim v močan veter. Na momente me sicer butne gor (ni preveč prijetno), generalno pa curim proti Staremu selu … in se predam – in obrnem. Sedaj celo zavrtim in nekaj naberem in prvotni namen, pristati na bencinski v Kobaridu, spremenim v – čim dlje nazaj proti Tolminu. Naberem na joškah (Ozben, Ladrski vrh), nizek rinem naprej (nazaj 🙂 ), potem se tik nad Vrsnom zapeljem čez in vlečem skoraj do kampa, pa sem malo prekratek in scurim čez Sočo.

Zoranov let

Zoranov let

Čez nekaj minut pristane zraven mene še Erzo, ki je kruzal mimo Krna ob Krnčici in nazaj in sem in tja in…

Erzov let

Erzov let

Uki pa je še kar v luftu na Kobariškem in se javi, da je scuril nekaj pred kampom,

Ukijev let

Ukijev let

ko se že bašemo s picami in pijačo. Sedaj pa baje vsi visijo v luftu in ne morejo dol, tako lepo baje vse drži (javljao prihajajoči 🙂 ).

Še vizualizacija naših letov:

Ko smo spet skupaj, zapustimo kamp in se na poti domov ustavimo še na zaključno druženje pri Šiptaru v Desklah (z obilico sladoleda…).

Še predno se zjutraj dobro obrnem, pokliče Jože, kako in kam. Hkrati razpiše Erzo urgentno Buzet. Čez pol ure (10.15) Vrhnika.

Z Jožetom sva za in na Železniški sta še Erzo in Štus. Zbašemo se v Pojetov avto in gasa do Postojne, kjer Mega pusti svoj avto za reševanje in gasa naprej. Nevidni že priganja.

Dobimo se na štartu in takoj začnemo pripravljati (medtem, ko Jože in Nevidni odpeljeta en avto dol – za primer curaže…). Veter je slab in malo se še obiramo. Potem pa potegneta Nevidni in Poje in se le počasi spajsata nad greben. Zato ostali še malo počakamo, da sploh spet kaj pihne gor in – potegneva Erzo in jaz.

Erzo na levo in začne curiti v globine, jaz na desno in pod progo le dobim dviganje tik ob useku. Spajsam se nad rob in že mislim, da sem se rešil, pa me med obrati samo zanaša za rob nad planoto, skoraj brez dviganja. V naslednjem obratu že curim in potem samo še curim in curim in ko se že rešujem ven v dolino, samo še scurim na travnik sredi gmajne pod Perci (pod cerkvico Sv.Duh), neskončno daleč od avta Nevidnega, ki je namenjen scurjencem…

Zoranov let

Zoranov let

Vidim, da je Erzo našel steber dneva in samo navija v višave. Tudi Nevidni in Poje se mu pridružita v stebru. Mega in Štus pa še čakata (veter ponehal, še dol začne pihati…). Nevidni in Erzo se odpeljeta proti Krematoriju, Jože pade spet za nekaj stopničk in gre proti Raspadalici.

V peklenski vročini pospravljam in odpešačim z robo po lokalni cesti gor (ko jo najdem). Končno odletita tudi Mega in Štus (je začelo močno pihati gor) in tudi lepo nabereta. Potem se odpeljeta proti SLO…

Od vse poti gor dobim le lokalni štop za nekaj sto metrov do prvih hiš v Percih… Na pol crknjen od vročine pridem na samoten štart. LiveTracking pokaže, da je Poje odpeljal ves Kraški rob in je pri Ospu,

Jožetov let

Jožetov let

Štus pa pri Materiji

Štusov let

Štusov let

in oba tudi kmalu pokličeta. Odpeljem se v Osp po Pojeta. Erzo javi, da sta z Nevidnim pri Pivki pod Šilentaborom,

Erzov let

Erzov let

Mega pa visoko nad njima… z Jožetom pobereva še Štusa in nazaj v Buzet rešit Petrov avto, ki mu ga pustimo na Črnem kalu.

Erzo pa odpellje Megu avto domov na Unc, kjer je dotični pristal 🙂 .

 

Manjši del jate (Žan in Domen) je šel mimo Slivnice na Racno (opišr Žan ali Domen 🙂 🙂 )

Večji del jate pa je šel (“ja kam se gre danes, kaj ti ni jasno, ja kdo pa še gre v takem na Buzet…”) na Gozd lepo odletet sem ter tja po Karavankah … (bi lahko kaj napisal kdo od udeležencev 🙂 ).

Danes dežuram na šihtu (in mogoče še cel vikend… ?!) in me srce boli ko vidim plane za Buzet. Malo se tolažim, da mogoče danes le ni ta pravi dan. Nikomur ne privoščim curaže, a po prvi mi je malo odleglo 🙂 Na Live tracku vsake toliko pogledam kje je kdo, pa vidim da tudi Pojetu ne gre, ampak vseeno lepo grebenčka. Štus pa pokaže, da kdor zna, zna. To me tudi nekoliko potolaži, češ saj če bi šel na Buzet bi itak prvi scuril in še cel dan čakal in pobiral ljudi okrog 🙂

Vseeno začnem planirati za večerno jadranje, kar tandemsko. Nekaj potencialnih potnic je takoj za, a veter na Slivnici, kjer sem namenjen, se ne umirja. Domen je tudi za akcijo, v bistvu že od 15h čaka kar pri pumpi. Jaz se odrešim sestankov okrog 16.30 in odrinem v Cerknico. Če ne bo tandem, bo pa solo. Ob 17h, še vedno nič boljše, sunki 12. Domen predlaga alternativo Racna gora. Prava odločitev! Naložim se h Kastnerju, od MegaBajta in Erzota dobiva nekaj navodil kako priti na štart, za vsak slučaj pa vžgeva še navigacijo, ki naju pelje točno po prej podanih navodilih. Ko pustiva avto izbereva napačno pot in prideva kakšnih 100m nad štart, kjer se pot tudi konča. Malo poskušava še backtrackat, potem pa kar skozi goščavo v ravni liniji do travnika. Ves čas sva skeptična ali bo vetra premalo, a na štartu je bilo idealno.

Odrinem prvi, malo levo desno, potem pa je pripravljen še Domen. On se odpelje kar nad ravnino (zaradi slabega počutja), jaz se čudim, ali mar spodaj ne dela več? Ujamem še Faaco in Igorja po postaji, kjer si izmenjamo še nekaj besed, potem pa pokličem še Domna po postaji, ker ga ne vidim več ne v zraku ne na tleh. On pa lepo vrti daleč kar nad ravnino. Grebenčkanja se tudi jaz hitro naveličam in se odločim sprobat in res drži, čeprav nisem bil ravno tako daleč. Kastner pa pade iz stebra in pristane.

Ker imava samo en avto sem še začel študirati o toplandingu na Dolenjih Poljanah. Kastner to namero hitro opazi in jo (že drugič) po postaji odsvetuje. Vseeno se odločim povohat, ali je res zrotorizirano. Pa niti ni bilo, a veter je oblival travnik od zadaj (V, JV ?!). Rukalo ni, a hitrost proti JV sem imel cca 15 km/h na trimu, ven iz grebena pa 40. Spuščalo tudi ni, malce dvigalo, a ko me dvigne par deset metrov višje je pa začelo brcati, smer vetra se obrne nazaj na Z/JZ, na trimu imam 5 km/h ?!?!

Premislim se eksperimentirati v tako močnih vetrovih, vseeno se še enkrat zapeljem čez štart, pogledat ali je tam možno pristati. Smreke so visoke, prostora ni veliko, v močnem vetru je tudi precej zvrtinčeno.

Nič potem pa z vetrom dokler gre. Vsaj tako sem si mislil. Najprej je šlo 50, nato 30, 20, 10, 5… Komaj se prerinem čez Markovec, nato pa nižje pri tleh veter popolnoma popusti, na ničlo.

Kastner se medtem odpravi vprašati domačinko za pot gor, ta pa mu zabiča da peš že ne bo hodil, da ga ne bo imela na vesti, če naleti na kakšnega medveda. In ga je odpeljala do avta 🙂

Lepo se je poklopilo. Pa še nov štart za oba!

Kastner - Racna gora

Kastner – Racna gora

Jean - Racna gora

Jean – Racna gora

Preden se danes začne življenje, Erzo reši serijo

Erzova zasigurana serija

Erzova zasigurana serija

 

Potem Vanja prvi podraži, kam danes. Potem pa pritisne Poje, da čim prej, saj bo kmalu nakuhalo. Na Gorenjsko mu ne diši (bo sigurno razrukano…) in namiguje za Slivnico. Potem še Faaca preveri (Gozd->Jure), da je tja treba takoj, ali pa raje ne in smo zmenjeni. Erzo kasneje, ko se sprosti.

11.45 prisedem Pojetu na Železniški in na pumpo v Cerknico. Emil že visoko v zraku (na LiveTrackingu je nekje nad Javorniki). Počakava Faaca in gor. Za nami prihaja še Jean, ki ga je dogajanje spravilo na obrate in je vse ostalo spustil iz rok 🙂 (s pomisleki o V, ki pa nas niso odvrnili od zastavljenega cilja…).

Ko se razgledujemo po Cerkniškem jezeru, Emil prihaja nazaj pod start in pristaja proti svoji volji (zaradi zahtev krutega kapitalizma 🙂 = mora na popoldanski šiht).

Emilov let

Emilov let

Postavimo v skoraj brezveterje z občasnimi pihljaji termike po pobočjih gor (V, J, Z) in v luft: Faaca, jaz, Jožef in Žan. Faaca in globokih nižin zavrti pred startom v višave. Jaz iščem desno  skupaj z Jožefom (skoraj nič) in potem na levo pod start, kjer sem že v curaži v poden (na glas vpijem in preklinjam svojo usodo, neznanje, veterne pogoje, karkoli že…). Potem pa dobim steber in vrtim, vrtim in navrtim čez 2000 (z višino vedno bolj enakomerno in široko). Tudi Jože je malo bolj zahodno že nabral čez 2000. Faaca iznad 2000 sprašuje, kam naj gremo in potem oba zapeljeva za Jožefom (nima postaje), ki se usmeri proti Uncu-Logatcu.

Ko zapustimo stebre nad Slivnico, najprej gre še nekaj gor, potem začnemo zgubljati do naslednje baze (inštrument kaže V in više gori celo S). Pojeta pošteno dvigne pred temno bazo. Faaca vabi k sebi (kjer gre 1-2 gor), meni pa nad Uncem (levo od njune špure) kar 3-4. Naokoli so že precej nakuhane baze in ko si jim vedno bliže, se ti zdi, da je vse vedno bolj zaprto (tu mi/nam manjkajo izkušnje nekoga, ki “res” ve, kako in kaj – Jože mi je izginil z obzorja) in se umaknem levo na rob baze, kjer dviganje upade. Ampak potem gre pa dol. Nad Lazami sem visoko le še 1100 in za Logatec sem že prenizek, dviganja pa nobenega več. V obupu vrtim neko nulco, potem še to izgine.

Najprej se namenim v Grčarevec, potem pa se mi zazdi, da bi lahko na Grmadi mogoče pobral (kakšna napaka !!), se usmerim tja in pospešeno scurim proti močnemu JZ na uradni pristanek (50m nad tlemi se borim še 5 min na nulci).

Zoranov let

Zoranov let

Pokličem Mega, ki me pride viteško rešit. Žan je nad Lazami na 2100, pa se tudi usmeri proti Grmadi (kao gre v Postojno – v to smer je najmanj zabasano), pride nad Grmado in proti močnemu JZ ne more nič, tako da se samo še bori nad Planinskim poljem, dokler ne pristane nazaj v Laze.

Žanov let

Žanov let

Žanov komentar leta: Med malco. Pr Faacovi tašči jst boljše pice u žiwleju še nism jedu.

V zraku je bilo čutit napovedan obrat iz SV na JZ. Najprej je šlo lepo z vetrom iz slivnice (V), na grmadi sm se pa zabil v oblivajoči JZ. Tam neuspešno, brez baz, največ kar je blo so bile neke nulice. Na vrhnki so se pa že delale nevihte.

Mimogrede lokalka iz Laz (kateri sem poteptal travo) je pravila, da Grmadi rečejo Planinska gora. Zdej ne vem kaj je bolj prav, ampak mislim da v enem primeru gre za cel kompleks teh vrhov (Lipovec, Petričev, Grmada…) – in to naj bi bila Planinska gora. Grmada pa je menda vrh na Planinski gori. Čeprav je ona rekla ravno obratno. Sej sem tudi jaz lokalec, ampak tolk lokalen pa tudi ne.

Zdej pa naprej delat.

 

Faaca javlja, da je Poje scuril v Logatec, sam pa potisne še naprej čez in dol na Vrhniko.

Faacov let

Faacov let

Mega me odpelje na Slivnico, od koder je Erzo malo prej startal v vedno močnejšo sivino (in pošilja SMS, da mu rešimo avto…). Z vrha  rešiva Pojetov avto in s pomočjo NN planinca še Žanov (dol v Cerknico). Potem javi Poje, da je na Horjulu (torej ni scuril 🙂 )

Jozetov let

Jozetov let

in si že zagotovil štop do Vrhnike. Erzo javlja, da je pristal na LJU golfu (slikce).

Erzov let

Erzov let

Zapeljem na Vrhniko po Faaca, greva po Pojeta na Železniško in nazaj na Unc, kjer potem S od Rakeka poberemo še Jeana.

V Cerknico, kjer je Faaca pri tašči naročil božansko pico. Ko jo ekspresno zmažemo, pa s Faacom še gor po Erzov avto, ki mu ga dostavim na Vrhniko.

Vsi zadovoljni ko radio 🙂 .

 

Še vizualizacija naših letov.

 

 

 

Napovedan lep dan s šibkimi JZ vetrovi. Na Gorenjskem naj bi bile kmalu nevihte, zato po obsežnem premlevanju izberemo Kovk. Čim prej dol. Zbor 11h Železniška.

Erzo in Mega planirata kasneje, pa Erza toliko spravimo na obrate, da je prvi na Železniški. Naložimo se (Faaca, Jean, Erzo, Igor in jaz) v Igorjev avtobus in dol. Ideje o Ilirski s Kovka (Erzo), pa se po prevladovanju želje po Lijaku takoj pojavi nova – z Lijaka po Krasu…

Na startu zmerna gužva. Mega in Manca prihajata za nami. Hitro postavimo in v luft (čeprav prvi ne pobirajo najbolje) : Erzo, Žan, jaz, Faaca in Igor. Najprej se pošteno matram(o), da pridemo nad greben (razen Erza, ki je takoj zgoraj), potem pa se odpeljem s 1100 do Zmajarske (nekateri dosti nižji 🙂 ), tu popravim in do Skreta, kjer vrtiva z Žanom, pa gre preslabo, zato nazaj na Zmajarsko (tu je kar živahno). Najprej nič ne naberem (Žan pa lepo) in se že umikam nazaj proti Lijaku, pa dobim že pod 700 lep steber čez 1200 in se odpeljem čez Skret.

Pa gre generalno spet dol, pri grebenu razrukano. Splaknem se proti Lokavcu (zaradi nižine bolj varno zunaj) in že pristajam na standardnem travniku pri Lokavcu (kot zadnjič). 50m nad tlemi pa dobim dviganje, ki gre vedno lepše in močneje (najlepši steber dneva) in me zapelje nad vrh Hublja. Naprej na Podrto (še malo naberem) in bolj zunaj proti Tabli. Visoko priklopim in naprej nad grebenom. Žan niže spodaj vrti in nabira nad Podnanosom, Erzo je šel čez nad Vrabče. Naprej do Hieronima, kjer pa proti vetru z Žanom skoraj stojiva, preveč gor mi tudi ne gre, zato se raje kar odpeljem z močnim Z čez Razdrto in pristanem v rikverc pri Izvozu AC.

Zoranov let

Zoranov let

Na tleh me še kar vleče nazaj in ko hočem podreti padalo, me za nameček še pošlepa po travi… Erzo pristane pri izvozu Postojna.

Erzov let

Erzov let

Kmalu dobi štop domov.

Žan pa odpelje nazaj, na Kovk in potem še enkrat. Faaca pristane “na stari cesti Col-Logatec”, ko hoče nizek od Table kar zadaj (v Idrjo?!).

Faacov let

Faacov let

Mega in Manca jadrata okoli Lijaka in pristaneta, tako da rešita svoj in Igorjev avto. Mega gre potem še pobrat Faaca, ga spravi nazaj v Vipavo in potem z Manco pobereta mene na Razdrtem, medtem ko Jean in Igor še vedno drgneta sem in tja. Na koncu se Igor odpelje čez na Postojnsko (s 70),

Igorjev let

Igorjev let

Žan pa zaključi 100tko pod Lokavcem…

Žanova 100tka

Žanova 100tka

Pa še vizualizacija naših letov.

 

Nasprotno z napovedjo dopoldne nobenega dežja več in ceste so kmalu suhe. Tudi močan S, SV počasi jenjuje. Z Erzom se dogovoriva za Ulovko.

Ker sem na Vrhniki dosti prezgodaj, potegnem na ponoven ogled starta Zaplana-Strmica (danes tu nobenega vetra in ko ocenjujem situacijo, se sprašujem, ali mi je tak start res treba odleteti…).

14.45 BJ in ker sva z Erzom edina, podaljšava do Podlipske. Z LCjem gor tik do starta.

Ko prihajava na start, piha idealno gor (čisti S). Ko postaviva, nulca in že malo dahne dol. Odleti Erzo in izgine za robom.

Odlaufam (s projektno robo) še jaz in me precej požira. Nad rob sploh ne pridem, Koren je tudi nad mano. Se mi zdi, da bom komaj priletel do pokošenega travnika pod kamnolomom. Ko pa se zapeljem bolj ven, lepo drži, tako da pristanem z lepo višino.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo pa potegne mimo Planine in BJja vse do osnovne šole.

Erzov let

Erzov let

 

Za danes napovedan dež z JZ in močan J. Zato se odločim za projekte proti SV SLO. Cilj so mi Planinškovi starti okoli njegovega doma.

V sončku se pripeljem v Križate, pa polagajo vodovod čez cesto, tako da moram nazaj in 8km okoli hriba čez Kandrše, da pridem na lokacijo (300m naprej kot prej 🙁 …) z V. Povedo mi, da Planinška ni doma. Po kolovozu gor, levo po pobočju in s projektno robo (Rook + tangice) na vrh travnika.

Šumijo gozdovi domači – in to z Z smeri. Na tem travniku to pomeni z desne, v resnici pa pošteno pihne tudi od zadaj. Postavim in študiram cikle.

Potegnem v šibkem gor, kar laufam, da speljem in potem potonem proti dnu dolinice. Pred izhodom me liftne gor in potem me kar drži skoraj na mestu, ko pridem v glavni tok vetra po dolini. Po liftu dol.

Zoranov let

Zoranov let

Novnov.

Pospravim in po cesti gor peš skozi Peške Kandrše (mimo Planinškove domačije) na zgornji desni travnik pred hišami (vikendi?).

Tu pa piha lepo po pobočju gor, žal sunkovito in na momente (pre)močno. Postavim in čakam na trenutek, ko me veter malo pozabi.

Potegnem hrbtno in stopim v zrak. Malo jo-joja, vendar bolje drži, kot prvo rundo. Zunaj spet močan kontra veter, ki me postavi na tla kot prej.

Zoranov let

Zoranov let

Novnov.

Pospravim in brez opreme naravnost gor skozi gozd do LCja.