Zjutraj čudovit sonček. Kamniški hribi in Julijci se bleščijo v kristalnem dnevu. Modrina na nebu je brez napake. Ampak pogled na podatke kaže na Krvavcu sunke SZ do 60km/h in takoj se bleščava in lepota na Gorenjskem malo zamegli (seveda, kar se tiče letalnega ceha…). No, na Primorskem pa je ta megla že konkretna. Štusej že zjutraj javi, da je zbor Luftarjev na Kovku. Pa še veliko drugih je šlo tja, pa obtičalo v megli na startu ali pod njo pri Anji…

Iščem kam in to čimprej. Lusja si je vzela danes delno prosto in bi tudi šla že zgodaj, Mega danes “lahko” (zgodaj), Mateja si je vzela fraj že po 13h (kar je za njo med tednom blazno zgodaj), Erzo pa ima službene obveznosti (po malici), tako da ne more najbolj zgodaj in bi šel malo bolj pozno (kar se pa terminsko ujema z Matejo, čeprav sta pojmovno na povsem različnih koncih 🙂 ).

Za trenutek se pojavi ideja o Ilirski Bistrici (tud Štusej bi se priključil), ker se tam megle razkadijo in pripali sonce, ampak po resnem pogovoru z Megom (ki vidi jasno in sončno Slivnico (pa postaja na njej se mu je odzvala in javlja 3/5 JZ – hvala Emil 🙂 ), je naenkrat cilj popolnoma jasen: Slivnica !

Prva ekipa je na poti tja (Lusja, Zoran, Mega). Na pumpi za Cerknico je že Štusej in nenapovedani Dane. Prevekslamo se k Lusji (s padali v naročju) in gasa gor.

Na startu nepopisen razgled na Cerkniško dolino in jezero (in zlivajoče se oblake z Javornikov).

IMAG0187IMAG0186IMAG0188

Ko začnemo postavljati, se vsuje še množica ostalih padalcev (Kovk se je deloma preselil sem…). Hitro odletimo eden za drugim. Mega kot prvi tudi prvi začne curiti, ostali pa za njim.

Lusjin 1.let

Lusjin 1.let

Jaz zavijem takoj na desno in se ob grebenu pripeljem do Cerknice, tam malo vrtim in celo naberem nekaj metrov (ob spodbujanju Erza po postaji – druga ekipa je že spodaj). Potem pa ekspresno scurim k pumpi.

Zoranov prvi in edini let

Zoranov prvi in edini let

Ko pospravim in pridem do pumpe, je druga ekipa (Mateja, Erzo, Emil + Mega) že na poti gor, Lusja, Štusej, Dane in jaz pa hitro v avto in gor za drugo rundo. Ko začnemo v drugo postavljati na startu, Mateja ravnokar startuje, kmalu za njo pa tudi Lusja. Erzo in Emil še malo čakata na “močnejši” veter, ki pa začenja zares postajati vse močnejši. Emil, Erzo, Mega, Štusej in Dane odletijo, in zajadrajo  ob JV pobočju.

Ko pa do konca postavim jaz, je že resno močno. Potegnem hrbtno, pa mi ga nabije gor in pri obratu sfecla in zabije nazaj na tla med kopno šavje. Začnem trebiti vrvice, veter pa vse bolj nabija. Po postaji slišim, da možje v zraku (in punca Lusja, Mateje je že pristala) postajajo nervozni, ker je očitno veter tudi pri njih vse močnejši. Res vidim, kako visijo v zraku s potegnjenimi ušesi, pa jih še vedno dviguje. Emila odnaša nazaj za Grahovo.

Emilov Boj na Požiralniku

Emilov Boj na Požiralniku

Padalo na tleh vedno teže obvladujem, pa na srečo pride na start eden od predhodnih padalcev (Gregor Žilnik, ki je prišel gor po avto), ki mi pomaga malo razplesti padalo – in potem nabrati skupaj, ko mi je jasno, da v takem ne bom več startal. Pokličem postajo, ki javlja 8/12 J in jasno mi je, da sem se prav odločil. Tudi Erzo po postaji javlja, da ni več varno v zrak. Ušesarjem počasi le uspe zbiti višino in počasi poskušajo pristati,

Erzovo ušeskanje

Erzovo ušeskanje

Lusjin 2.let

Lusjin 2.let

Lusjin komentar leta: Matejin komentar: “včasih je dobr bit pička” 😉
        

Jaz pa pospravljam zadaj za šavjem, kjer je malo bolj umirjeno. Pa pride še Simeon, ki je prejle odpeljal tandem (služba), da bi se odpeljal dol še za lasten užitek. Najprej je zelo odločen (“saj ima Huskyja, ki kar gre v močen veter…”), ko pa postaja pove, da je že 9/14, se odloči, da bo tudi on malo počakal. Malo modrujeva in jaz do konca pospravim. Ko postaja pove, da je 9,6/14,8, tudi Simeon odstopi…

Mega pripelje šoferje po avto in gasa dol do bifejčka v Mercatorju, kjer zaključimo lep letalni dan :-).

Erzov komentar leta: Danes je bilo na Slivnici več pilotov kot na Kovku, morda več kot kdajkoli. Spet se je pokazalo, da je brez smisla hodit na štart preden se pojavi kralj. Izkušen kakor sem, sem ga počakal in skupaj smo konec januarja doživeli vnebovzetje in Boj na požiralniku.
Komentarji (5)
  • 1.Zoran Gaborovič : Erzo, tvoja literarna vzgoja je res hvalevredna 🙂 [31.01.2013 19:53]
  • 2.Edo Govekar : Še dobro da imamo, tisti ki ne uspemo it letet, Erzota – ki piše tako doživeto, da človek sploh ne rabi it več letet :)) [31.01.2013 20:23]
  • 3.Gregor Žilnik : kralj bi se pa res lahko hitreje peljal z tako raketo kot jo ima, še čarovnice hitreje letijo 😀 [31.01.2013 20:54]
  • 4.Blaž Korošec : Erzo je precenjen 🙂 [31.01.2013 23:05]
  • 5.Stane Bajt : Danes je bil na Slivnici biznis u rikverc. Lp Mega. [31.01.2013 23:13]

Tudi Danes je kar sončno (v LJU) in podobne vetrne razmere (Z, JZ), kot včeraj. Na Krvavcu seveda še vedno SZ. Že zjutraj potipa Štusej, če se kam gre, ker bi on tudi. Ker še nimam konkretnih informacij, se odloči, da gre raziskovati po svoje. Pokliče s Strmce, da je premočen Z, na Slivnici močen V in gre naprej na Kovk. S starta opisuje razmere, podobne včerajšnjim, le da je baza mogoče 50m više. Mega ne more ob normalni uri in tako ostaneva sama z Erzom. Nobenega preveč ne mika Kovk (ali Lijak), zato se odločiva za projekte na Pivškem.

V Pivki piha J (kje je ta Z ?). Jaz sem sicer dopoldan preveril pri domačinih v Baču, če je področje poligona zaprto in so mi zagotovili, da ne, vendar ob takem vetru tam okoli nimava kaj projektirati :-(. Za začetek greva preveriti situacijo na Šilentabor, kjer na robu piha malo Z, močni sunki J in še malo V od zadaj za kakšen trenutek. V taki raznolikosti se ne vidiva in gasa dol in … kam?

Erzo najprej predlaga Gradec (kjer bova jadrala – če ne bo premočno/prešibko…), pa očitno ne pokažem dovolj navdušenja in takoj predlaga Srednji vrh nad Ilirsko Bistrico (ki ga je iz pozabe potegnil Damjan z nedeljskim obiskom 🙂 ). Zame bi bil to novnov in sem seveda za. Erzo še malo nalaga o alternativnih lokacijah, ki pa jih tudi sam ne misli preveč zares, tako da sva kmalu v Ilirski. Taktično greva h Gregorju Primcu po tel.številko (Erzo še vedno zapolnjuje vrzeli…), hkrati pa mu omeniva, kam greva in da bi mogoče potem on naju rešil, če bova odletela. Pa smo zmenjeni.

Gasa gor proti Sviščakom in na vrhu planote po planoti za grebenom do odcepa na Kozlek/Srednji vrh. Malo cincava, kaj vzeti, pa je na koncu jasno: Erzo I.klaso, jaz tangice s coto. 15min do vrha, kjer sva tik pod bazo.

Hitro postaviva, da naju megle ne bi prehitele in potegne Erzo in za njim še jaz. Veter je na startu idealen (kakšne 3-4m po hribu gor) in na mestu ga dobim gor, malo usmerim v levo proti smeri vetra in stopim v zrak. Zunaj pa je takoj jasno, da je J res močan.

Sledim Erzu na levo proti Kozleku z 14-18, ob Kozleku lepo naberem do grebena in naprej. Tu začne počasi spuščati in vedno bolj bremzati. Erzo obrne, ko ga veter popolnoma ustavi, jaz pa takoj, ko to vidim in nazaj na Kozlek. V to smer gre tudi do 50 in mimo Kozleka kar švigneva. Malo popravljava višino, Erzo se odpelje malo ven nad dolino (sledim izkušnjam mojstrov) in ga kar drži, mene v po pričakovanju začne požirati. Obrne nazaj k pobočju in jaz za njim (le s to razliko, da sem že 50m niže…). On pride nad greben in tam še malo vrti in se igra, jaz pa se pod grebenom že moram boriti. Nič več ne pomaga (spodaj je tale J bistveno bolj šibek). Odpeljem se ob pobočju proti Ilirski, poskušam zadržati izgubljanje, vendar generalno grem dol. Zadnje upanje je na Ahacu, ki pa se ne uresniči in odvijem ven nad dolino in pristanem malo pred Ilirsko.

Zoranov let

Zoranov let

Pokličem Gregorja, ki obljubi, da takoj pride. Erzo na Ahacu medtem seveda nabira. Ko pospravim, je Gregor že pri meni in gasa gor po moj avto. Erzo že kakšnoh 200m nad hribom. Na poti dol se javi Erzo, ki je pristal (končno !)  malo za Hoferjem na drugi strani Ilirske.

 

Erzov let

Erzov let

Poberem ga in še na zaključno druženje v kafič, kamor pride tudi Gregor s hčerkico, potem pa (po nakupu toplega kruha pri Šiptarju) gas proti Vrhniki…

Zjutraj po kotlinah megla, ampak na Primorskem in Gorenjskem že vse v soncu. Generalno močan Z, ki z višino jača. Na Krvavcu SZ do 13, na Krimu 7/13 Z, na Kovku 4,5/8 in tudi več. Že zgodaj se začnemo koordinirati (Erzo, Mega in jaz) in odločimo se za Primorsko.

Ko z Erzom na Uncu presedeva v Megov avto, je tudi jasno, da gremo na Kovk.

Ko se približujemo Colu, smo vse bolj razočarani. Modrina in sonce se umikata meglicam in za Kovkom parkiramo že v megli. Vmes pokliče Damjan z vabilom na hodalno letenje z Grmade (Šmarna gora…Tudi na Kovk pešačimo  po megli, ki pa se rahlo razsvetli proti robu.

Na startu postavljamo tik pod bazo (mogoče 20m nad nami) v vetru 5,5/8,8 J. Erzo uspešno starta v živahnih pogojih. Jaz malo cincam, ker se baza občasno zniža, potem pa hrbtno potegnem (seveda ob Megovem postavljanju mojega padala – hvala Mega 🙂 ). Prvič mi ga v luftu zrola, drugič me katapultira v luft in na tla, v tretje pa potegnem kot je treba in stopim v zrak.

Začuda se tudi v sedež zbašem v trenutku in kontrolirano odpeljem stran od grebena, ki je zabasan z meglicami. Mega mi vpije naj potegnem ušesa, da me ne potegne v bazo in to tudi naredim. Dviganje se umiri in počasi se spustim pod bazo. Potem pa uživancija (resda v dokaj hladnem okolju): ko se spustim pod oblak, jadram sem in tja, ko malo zgubim, zavijem spet bliže h grebenu in tako sem in tja na cca 800m. Ko vidim, da Erzo odpelje proti Hublju, se usmerim za njim. Vozim precej zunaj in krasno drži. Vidim, da Mega ni za nama in očitno ne misli v zrak (vedno bolj pogosto se start zavije v meglo). Do Hublja kar vzdržujem višino brez problemov. Vidim, da se Erzo usmeri kar naravnost ven proti Čavnu. V začetku mu super kaže, potem pa začne drastično zgubljati in se hitro obrne. Jaz z lepo višino zapeljem malo naprej v kot, pa začnem naenkrat močno zgubljati. Ne pomaga niti blizu pri pobočju, niti bolj daleč stran. Takoj, ko se vrnem do Hublja, spet malo naberem in opazujem Erza, ki je dosti nižji, pa vztrajno drgne in nabira meter za metrom. Grem za njim okoli roba, pa le malo naberem. Kjer njemu gre počasi gor, jaz vrtim nulo ali celo zgubim. Erzo nabere skoraj do roba pod bazo in se odpelje nazaj proti Kovku, jaz pa drjasam in se matram, ampak saldo je negativen. Končno se vdam in poskušam ob pobočju nazaj proti Podrti. Najprej višino okoli 500m kar vzdržujem (v resnici nižino, saj sem že zelo nizko nad položnim gozdnatim delom pod strmim skalnim pobočjem…), ko pa že skoraj hodim po drevesih, odpeljem bolj ven. Ta del med Ajdovščino in Vipavo je zelo gozdnat in ni ravno nekih pristankov, tako da sem kar na trnih. Pa izkoristim hribčke pod cesto (Ajdovščina-Col), ki mi kar zmanjšujejo curažo (-0,3 do -0,7), tako da se celo z nekaj rezerve privlečem do Anje.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pristanem se pripelje Mega od Anje in mi pomaga pospraviti. Erzo pa se visoko gori pod bazo odpelje čez Vipavo, priključi Nanos in naprej…

Erzov let

Erzov let

Z Megom se odpeljeva do picerije v Vipavi in počakava, da naju Erzo naroči za pobiranje na križišče za Manče. Potem pa nazaj na Unc in Vrhniko. Sem zelo zadovoljen :-). Na poti v LJU pa še Damjan pove, da je lepo odletel na Grmadi 🙂 !

Erzov komentar leta: Trio fantastikus se z Unca skozi Bukovje zapodi proti Podkraju, kjer vidimo v dolini sonce, na Kovku pa čepi velik oblak, baza katerega ob štartu sega 20 m nad štart, sicer pa na ven sega skoraj do Anje. Tja proti Hublju je vse še nižje. Naenkrat tudi zunaj ni več sonca. Vseeno se odpeljem čez Vipavo, kjer nula in pred Gradiško turo tobogan na gor. Potem pa vožnja mimo meglic, ki niso zbite v oblak kot v celotnem Kovku. Vse drži, kot se je reklo včasih. Sonce sem videl le na poti od Vrhnike do Cola!

Danes je napovedan krasen dan, brez prevelikega vetra. Kljub temu je zjutraj še kar konkretna burja na Kovku. Pa Erzo vseeno zorganizira jato za ob 10.30  ciljem Kovk. Mare familiarno na Lijak in ponuja eno prazno mesto v avtu.

Z Matejo šibava do Logatca, kjer vztrajava v njenem avtu (da bova neodvisna in bova lahko šla prej domov, če se bo zavleklo… 🙂 ), dokler ne pridejo z  Vrhnike Lusja, Erzo in Mirko in  z Unca Mega z Andrejem.  Mega k nama in gasa od zadaj na Kovk.

Tu v snežni idili še malo čakamo – da pride Franci Reven (kot ekspert za Kovk). Še vedno piha rahla burja, ampak baje bo obrnila.

Odgazimo na start in začnemo pametovati. Po debeli uri začne burjo počasi premagovati termika. Mateja se rahlo distancira in spremlja po telefonu drugo furo Tine Maze, mi pa še kar pametujemo. Kljub toplemu sončku se počasi naveličam in začnem razgrinjati.

https://plus.google.com/photos/105472806995781682857/albums/5838220686707846209?authkey=CKLwp9vNh7qvXg 

Ostali se tudi počasi premaknejo proti startni liniji, vendar pa čakajo na sondo. Raztegneta še Lusja in Mire. Čeprav Lusja poskuša odleteti, ji padalo nekajkrat sesuje, tako da prvi odletim jaz.

Na desno, nekaj živahnih rukerjev, ki me zadržijo malo pod grebenom, vendar do Podrte zgubim še nekaj metrov in potem se začnem boriti in vrteti na vsakem balončku in tik ob pobočju in malo stran in sem in tja in malo bolj zunaj in ko pride blizu Mirko, sva že oba zelo spodaj. Gledam, kje njemu kaj prime, pa grem tja, pa… ampak na koncu sem(sva) vedno nižje, medtem ko zgoraj ob grebenu prihajajo ostali. Namesto, da bi curili, kar vozijo nad grebenom in kot kaže, še brez pretiranega truda. Pa nimam časa preveč gledati, ker sem že zelo nizko in nebi rad gnezdil. Mire se preda in odpelje proti pristanku, jaz pa še kar drgnem in upam na ne vem kaj… Končno se moram predati in se odpeljem na pristanek tudi jaz, resnično slabe volje.

Zoranova borbena curaža

Zoranova borbena curaža

Res da sem bil v zraku več kot pol ure, ampak nad greben se pa nisem mogel spajsati, medtem ko vsi ostali, razen naju veselo vozijo sem in tja…

Pospraviva in greva do Anje in potem čakava in čakava…, da počasi prikapljajo ostali (Mateja, pa Andrej),

Andrejev let s slikcami

Andrejev let

potem pa čez dolgo časa še Lusja

Lusjin let

Lusjin let

in kmali še Mega, ki je toplandal in pripeljal avto dol. Erzo je nekje pri Vipavi po svoje,

Erzov let

Erzov let

mi pa gor z Andrejem, da dostavi Lusji avto in naprej proti Logatcu in v Lj. Vsi ostali so zelo zadovoljni  z današnjim letalnim dnevom (no, Mire tudi ni preveč …).

Včeraj si ga je ogledoval in ni hotel z mano nikamor, pa tud meni je prikril svoje namene, danes pa tole

 

Erzov prikriti Zaklanec

Erzov prikriti Zaklanec

Erzov komentar leta: odkril sem ga 28.12.12 na poti s Pograca – ko sem dojel da mora biti nad razgledno cesto še nekaj. Sem ga en cajt hodil gledal, tudi včeraj, ko je bilo res predivje. Piha odpovsod, samo gor ne, ne glede na splošno smer vetra.