Vreme danes enako kot včeraj, čeprav je napoved slabša. Samo veter se je obrnil za 180 st. in tako danes piha SV. Zjutraj začnem mobilizirati jato za posebne podvige/projekte z malo uspeha. Erzo ne bi nič, ker je zmatran od včeraj, Manca mogoče kasneje, ker v takem gnilem vremenu nima smisla. Mega je za po 12h, Delux se prilagodi za kamorkoli.

Z Borisom pobereva Mega na Uncu in gremo najprej z Unca direkt mimo Rakovega Škocjana do razbitin restavracije pod Kaličem, kjer je potencialni pristanek. Meglice so tik nad nami in veter kar nažiga (sicer približno iz prave smeri). Po ogledu ostankov restavracije nas po mreži gozdnih cest Javornika Mega suvereno pripelje na vrh Kaliča. Na vrhu smučišča, kjer je potencialni start, ugotovimo, da je preveč megleno, predvsem pa dosti preveč piha (prvi potencialni start – ništa).

Čez Javornik proti vojaškemu poligonu Poček za Babo in Kameno goro. Ko pridemo na odprto, na pobočja vrh poligona, zapeljemo offroad na bližnji vrhec Veliki vrh in se razgledamo. Razgled je čudovit, hodimo po ostankih železja razstreljenih granat in ugotovimo, da bi bil super start z Babe, Kamene gore in tudi od tod, kjer smo zdaj, če bi bihal primeren veter (od JV do JZ). Za Veliki vrh, na katerem stojimo, bi bil dober tudi SV, če ne bi tako nažigal, kot danes. Če bi pihalo zmerno, bi lahko startali in pristali v dolinici ob cesti cca 100m niže. Tako pa nič, razen da nabere Boris nekaj marel za gobjo večerjo (drugi potencialni start-ništa, pravzaprav ogled vsaj treh potencialnih startov).

Nadaljujemo z ogledom vojaškega poligona (in vmesnim iskanjem gob) in naprej v smeri proti Prestranku. Od zgoraj smo videli, da v Pivki piha Z, torej bi bil mogoče danes Šilentabor…

Ko pridemo na našo standardno parkirno mesto, kjer se še poznajo sledovi gum od včeraj, gremo vseeno na rob, čeprav piha močna burja (torej spet v rit, kot včeraj). Sploh ni jasno, zakaj v Pivki piha ravno ta trenutek krasen in močan JZ !… No, na rob gremo zato, da Delux nabere dovolj šipka za čaj…. Malo še razmišljamo o odletu z grebena proti Knežaku, pa zaradi močne burje ni zanimanja (pa jaz to že imam in ne bi bil novnov). Potem pa spet dol na glavno cesto (tretji potencialni start- ništa).

Mega preveri pri Igiju, če mogoče kdo leti na Lijaku, pa se izkaže da baje nihče (to je bilo še naše potencialno upanje…). Misli na Golec nad Branikom, ki je idealen v burji, v kali zatre Delux, saj na Kovku piha burja 11/16. Zato se usmerimo na Juršče (Tuščak ništa, ker je SV, tudi Kršičevec odpade) in naprej (nazaj) čez gozdove na Javornik. Peljemo se pod velikim travnikom pod vrhom Javornika, kjer je čudovit travnik za odleteti na JZ (pa ni še nihče odletel, ker je potem problem, kje pristati) in potem na sam vrh Velikega Javornika do radioamaterske kučice. Smo ravno v meglicah in je praktično brez vetra.

Na poti dol še enkrat zakruzamo skozi gozdove do vrha Kaliča, kjer je dosti bolj prijazno kot prej, saj ni več megle. Je pa še vedno preveč vetra in nobenega ne premami.

Naprej proti Cerknici po S pobočju do velike poseke (ki smo jo gledali nekaj tednov nazaj, ko smo se peljali izpod Slivnice proti Uncu). Soglasni smo, da bi bil start v redu, če bi malo počistili šavje ob cesti, da bi bilo dovolj široko za odleteti s ceste. Mogoče pa pozimi, ko sneg prekrije poseko (potencialni start ?-ništa za danes, nimamo motorke), pa vsaj malo bi moralo pihati – zdajle je namreč brezveterje (malo nazaj na Kaliču pa še vedno piha preveč…). Še malo naprej po cesti nad jezerom do mesta, kjer je Mega prepoznal nekdanji zmajarski start – žal vse zaraslo in tudi sicer neuporabno za padalce…

Za danes končamo in se zapeljemo v Rakov Škocjan, kjer Borisu z Megom razkaževa Mali naravni most  (še ni bil tukaj…), potem pa do hotela, kjer zaključimo dan ob izredno dragi večerji :-(…

Vreme je sicer bolj tako, ampak že ob 9h sem proti Uncu po Mega. Erzo gre danes v jamo (zmotno misli, da ne bo za letet 🙂 ), tako da sva z Megom sama na projektih. Drugi se bodo priključili kasneje. Greva na Pivško, kjer naj bi bilo malo manj vetra.

Prvi start Gradec pri Jurščah. Po Erzovih navodilih pred pokopališčem zavijeva po makadamu, ne na levo (kjer ga ni), ampak v drugo levo, torej desno. In sva mimo lovske koče na startu, kjer malo kaplja. Predno odneseva robo na start še malo politike o TNP po telefonu.

Na startu najdeva mesto, ki je najbolj primerno in Mega mi raztegne padalo po drekih. Imam U-turna, ki je že dovolj posran, me ne moti, če bo še moker. Imam tangice, da bom bolj okreten. Mega ne bo letel, ker bo samo curaža. Piha lepo gor in dvignem med redkimi kapljami in se spustim dol. Po 100 višincih pristanem na desni blizu cisterne. Novnov !

Zoranov let

Ko pospravim, je Mega že pri meni in odpelje čez polje na Šilentabor, da ne bi tam preveč pojačal Z. Ko prideva gor, ni nobenega Z, ampak piha v rit (sem že 5-tič ali 6-tič tule na ogledu 🙁 ). Malo čakava, potem pa gasa nazaj na Juršče in okoli proti vrhu Kršičevca. Na križpotju z markirano potjo pustiva LCja in peš na vrh. Mega mi nosi vrečo, jaz pa sem kar v tangicah, da bom čim hitreje opravil s tem startom :-).

Ko prideva iz gozda na vršne travnike, je čudovit razgled na okolico v 7/13 južnega vetra, ki polaga drevesa naokoli… Pa spet peš nazaj do avta in proti Kovku, kamor naj bi prišla še Manca in Boris.

Ko v Razdrtem prideva po raznih obvozih na avtocesto in se spustiva proti Vipavi, prideva v dež. Igi pod Lijakom potrdi deževje tudi tam, zato sporočiva Manci in Borisu, da se obrneta proti Strmci.

Dobimo se pri pristanku. Naložita se v LCja in gasa gor. Ko vlečemo robo na start prideta še Samsa in Slejko. Boris od avta telovadi z dvignjenim padalom v tangicah do starta, kjer odletimo za Megom še vsi ostali.

Mega je seveda najvišji, jaz pa tudi nisem dosti pod njim. Boris pristane na Petriču in tu vključi GPS, tako, da ima nov start.

Borisov nov start

Midva z Megom pa nabereva do cca 1100 in se odpeljeva mimo Lipovca do Špilnika in nazaj. Tu jaz še malo vrtim, potem pa padem ven in scurim na pristanek, kjer že pospravljajo Manca, Samsa in Boris.

Zoranov let

Andrejev let

Super polurno jadranje!  Kmalu za mano pristane še Mega, Tom pa še kar vztreja nekaj časa in končno toplanda.

Ko čakamo na Toma, navijam,da gremo pogledat še na Lovrenca. Samsa bi šel raje na Poček (vrh Baba ?, ki še ni odleten ? ), ampak zdaj smo tu in vreme ni ravno preveč prijazno, mogoče tam že uliva. Pa gremo gor na Strmco v LCja in od zadaj proti Lovrencu.

Vmes se nekajkrat zgubimo in vozimo sem in tja po gozdnih cestah in začne še deževati, tako da ne kaže najbolje. Končno nam tablica pokaže kje smo, in nas reši. Vdenemo pravo cesto in gasa po kolovozu na vrh. Pri cerkvici parkiramo, nekateri malce pocingljajo, potem pa dol na ogled starta. Ker ne kaplja preveč močno, reši zadevo Delux, ki odločno izjavi, da gre po padalo. Pa greva še midva s Samso (Mega se je itak javil za šoferja, Manca ne bi, Tom pa je prišel peš iz Studenega brez padala za kondicijo).

Med pravim gozdom marel (gob namreč, dežuje ne tako, da bi jih rabili 🙂 ) postavimo.

Atraktivno z ninja vložkom čez grmovje starta Samsa, za njim pedagoško vzorno elegantno odleti Boris, ne da bi pohodil eno samo marelo, potem pa še jaz z majhnim popravkom. Samsa dol na prvi travnik pod hribom,

Andrejev let

Boris kar nabira ob hribu, jaz pa počasi curim in se potem odpeljem daleč ven čez Studeno in daljnovod na travnik za njim, kjer pristanem v jesenskem podlesku. Drugi novnov danes !

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane ob meni še Boris.

Borisov let

Tom pride po naju s Samso, nas dostavi do spomenika sredi vasi, potem pa prideta Mega in Manca in gasa na Strmco in na zaključno druženje na Planino…

 

Pa še slikce: https://picasaweb.google.com/105472806995781682857/SvetiLovrencNadStudenim?authuser=0&feat=directlink

Dva deževna in vetrovna dneva brez letenja sta mimo. Danes se obeta manj vetra, čeprav padavine niso izključene. Erzo pokliče dopoldne in mi predpiše vsaj en let z Ambroža za pomiritev (se kao šali 🙂 ), ampak jaz mislim, da danes res moramo leteti. Mega ne more pred 15h, glede na veter Zavrh ali Grmada (ampak Slivnica 6/10,2 SV…). Na Gorenjsko itak ne bi šli, čeprav se puca… Ko se slišiva z Erzom drugič, mu povem za cilje, pa takoj aktivira še Emila.

Ob 15.30 na šodru. Zavrh. Na Grmadi preveč  S in ni uporabno (sporoči tudi Mega, ki pa se mu na Zavrh ne da). Tako se odpeljemo proti Škorpijonu Erzo, Emil in Redstar in gasa z LCjem gor.

Na startu ne piha nič (no, ko pridemo, še pihne rahlo gor, potem pa izključijo na nulo…). Emil in Erzo se borita za pozicijo na startu in gazita en čez drugega, Redstar pa postavi malo nazaj za startom. Prvi potegne Emil in z rahlo ohlapnim padalom pri obratu potone daleč v poseko. Redstaru v prvo ne uspe dovolj dvigniti in mu pomagam postavljati v drugo. Erzo v prvo tudi ne dvigne dovolj in podre, da ne bi bilo kakšne štale. Ko postavlja na svojo staro mesto na levi, Redstar odleti (malo mu držim padalo, da laže zagrabi), potem pa še rešim okoli padala navito vrvico Erzu, ki drugič lepo dvigne in odleti (danes jaz opravljam Megovo viteško vlogo 🙂 ). Postavim še jaz, v brezveterju lepo dvignem naprej in odcurim proti Škorpijonu, kjer že pristajajo ostali trije.

Emilov let

Še najbolj se bori Erzo, ki že skoraj hodi po drevesih, na koncu pa mora tudi on na tla.

Erzov let

Tik za njim pristanem tudi jaz.

Zoranov let

Ko pospravim, me Redstar pelje po LCja, potem pa še mal nakladanja z gobovim golažem pri Škorpijonu… Vsaj leteli smo…

Tri dni brez letenja je bilo dovolj. Danes letim(o). Manca se že ob svitu prijavi v jato.  Močan JZ ves dan, popoldne bo še jačalo. Ampak vsi smo dopoldne službeno zasedeni, tako da je prva operativna Manca. Ura – 14 – Vrhnika. Pa še to Erzo zamakne za 10 min, ker prihaja od nekod s terena. Še vedno ne vemo, kam bi šli (Kovk, novi Erzov start, Strmca je premočno, na Lijak nobeden ne bi šel…). Odločimo se za Kovk in v Erzov avtobus naložimo Mega na Kalcah. Gasa na Kovk-parking in odpešačimo na start. Je že jasno, da je močno. Pre-močno. Začnemo posedati in nakladati in čakati. Najprej nam je jasno, da ob 8,5/13,2 JZ nihče ne bo začel postavljati in da se danes tu pač ne leti, ampak ko se pripeljejo z desne 3 padalci iz smeri Lijaka in še en tandem z leve z Nanosa (kasneje zvemo, da so bili Švedi), je nervoza vse večja. Očitno se leti, samo ne s starta na Kovku. Čakamo, da bo kaj pojenjalo in kritiziramo one v zraku, kaj vse narobe delajo, ker očitno ne poznajo situacije in jih bo itak splaknilo nazaj. Ampak se le spravijo do Vipave in naprej. Mi pa še čakamo. Manca se je pripravila na dolgotrajno čakanje (izkušnje od petka) in nas začne učiti novo igro s kockami. V hipu nam mine še ena ura in ko Erzo začne slaviti zmago (začetnška sreča…), je tudi čakanja dosti in nazaj do avta in v obupu gasa na Lijak , da se vsaj dol vržemo. In točno to tudi naredimo (razen Mega, ki  mu ni treba in se javi za šoferja). V zadnjih žarkih ugašajočega dneva (startamo ob 18.30+) in – 10min !

Zoranov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Zgodba je veliko daljša kot sam letek.
Dopoldne kliče Delux, ki bi/bo šel kamorkoli. Ok. Potem je neka panika (v kateri na Deluxa pozabim) za nekam in nesrečno izberemo Kovk, ki tedaj še 5/8 in po našem prihodu kar 9/13. 2h preležimo na sončnem in vetrovnem štartu in opazujemo dva “čeha” z Lijaka, ki jih skoraj spiha na Col. Začne se nam svitat, da Kovk (danes) ne bo popustil in začne se dirka za vsaj dvignit noge pod kupolo. Odhod s Kovka 17:20. Smo bli hitri, kaj? (na tleh) Unadva sta bla pa Klavdijeva Šveda. (štirindvajseturnazamudaobjavemeneborešilakritikepress

 

Potem pa direkcion proti domu (no, v resnici z ovinki preko Planine na Kalce…). Ampak leteli smo pa le in fajn smo imeli…

Erzo danes brez avta (beri obeh avtov), zato si že zgodaj hoče zagotoviti prevoze. Sem za letenje, vendar ne pred 13h, lokacijo bomo določili kasneje. Tega kasneje ni, ker me Mega kliče okoli poldneva, da je Erzo že na poti z Deluxom & Co. na Lijak. Tako se druge del jate dogovarja po svoje (ne vemo čisto, ali Kovk, Slivnica ali Strmca – na koncu odločitev, da gremo pogledat na Kovk).

Matejo poberem ob 14h, Manco in v zadnjem hipu pridruženega Mirka na Vrhniki in na Kalce po Mega, pa gasa na Kovk, kjer smo okoli 15.30.

Na startu piha piha (6,8/10,2, prej je postaja javljala tudi več). Nekaj je čakajočih in vsake toliko časa kdo (zelo na redko) bolj ali manj atraktivno odleti. Naša jatica modruje in šeta sem in tja po startu in okolici. Jaz se pripravim, da bom vadil hrbtni start. Vsakih 15-30min potegnem, na mestu me dvigne v luft še pred obratom in me bolj ali manj zabriše po startu. Z Megom in ostalimi (Mateja, Manca – kibici) analiziramo, kaj sem naredil narobe in v naslednjem poskusu poskušam kaj rahlo spremeniti. Uspeh je v glavnem enak – neuspeh. Vmes slišimo po postaji Erza, kako pristaja blizu Cerknice.

Erzov let

Delux se fura od Lijaka do Nanosa in nazaj na Kovk in…

Nekje okoli pol šestih mi po dvigu in obratu le uspe ostati na nogah in ob navijanju prisotnih in smernicah, kako naj vodim padalo, popuščam komande … me le liftne čez rob navzgor. Usmerim se na desno proti vetru in samo dviguje in dviguje, nekje do 1100. Više gori je bolj mirno (čeprav močno in hladneje). Visoko nad grebenom se usmerim proti Predmeji in se zapeljem še nekaj mimo Otlice, preden obrnem. Nazaj do Podrte gore in potem kar direkt čez dolino nad Vipavo proti Tabli. Ves čas drži in je le občasno treba malo korigirati, da dobim dodatno dviganje, kadar preveč izgubim (skratka, vozim se na močnem JZ in visim kot salama v luftu). Medtem startata  tudi Manca in Mirko, Mateja noče, Mega pa predvsem pomaga in svetuje (itak je še bolan, pa mu ni treba 🙂 ). Peljem se proti Nanosu do Šentviške ture, tu pa sonce že počasi tone v sivino in ker bi rad prišel nazaj, se mi zdi skrajni čas. Je namreč premočno, da bi se potem vračal, če bi podaljšal do Nanosa. Nazaj gre malo bolj počasi, ampak lepo, malo še naberem in se odpeljem direkt na Podrto goro čez dolino. Kovk priklopim malo naprej od starta proti Podrti in potem malo drajsam sem in tja, da se spajsam na greben. Sem že trd od mraza, Manca pa tudi vabi, da pridem dol, ker je že pošteno mračno, niže doli pa je baje zelo močno in bo trajalo. Ne pustim si dvakrat reči in že sem proti Anji in čez kakšnih 15min pristanem zraven Mance.

Zoranov let

Pomaga mi pospraviti (medtem, ko se tajam), potem pa sta tudi Mateja in Mega z Mirkom pri naju in gasa v Lju.

Borisov let

 

pa še Borisove fotke https://picasaweb.google.com/107701220572594814613/Lijak2192012#

Krasen dan, krasne bazice na modrini. Pokliče Erzo, da je akcija zbiranja jate že v teku. Cilj: Zavrh. Ura: 14.30 (moj predlog). Mega najprej da, potem sporoči, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo.

Na šodru je zbrana razširjena jata: Erzo, Boris (+nosilka zemeljske logistike – Špela), Mirko, Miha Kavčič, Luka Slak. Avtov kolikor hočeš. Ker nas je vseeno preveč za Erzov avtobus, da gasa še Luka, Mirko pa pusti svoj stroj pri Škorpijonu. LC to pot počiva na šodru.

Na štartu piha nič, potem pa počasi občasno pihne. Poleg nakladanja (tema je anti-G), nekateri tudi postavimo padala. Odleti Erzo in na desni takoj nabere.

Odletim jaz in na desni takoj naberem kakšnih 50m, potem pa ne naberem nič več, ampak curim. Najprej proti Trebelniku, potem pa v smeri pristanka. Nekajkrat zavrtim, se borim, ko sem 50m nad Škorpijonom pa vrtim in vrtim in vrtim (skoraj na isti višini) in navrtim 25 min, ko se predam in scurim na uradni pristanek.

Zoranov let

Erzo je že skoraj doma, ostali komaj startajo in vrtijo in se peljejo do Vrhnike in nazaj itd.

Erzov let

Pobit pospravljam, pride Špela z Mirkom (ki je hvalabogu tudi kmalu scuril nekje za Borovnico), ga odloži in odšiba – odpelje avto Erzu. Midva z Mirkom sva določena za šoferja (po Lukov avto gor na start). Ko se pripeljeva dol, dobim nadaljnje navodilo, da dostavim Lukov avto na šoder.

Deluxov let

Na šodru je že Erzo, s katerim se uskladiva še za Ulovko. Midva greva letet, končno logistiko pa bo zaključil Mirko, ki bo odpeljal Erza na koncu gor. Do križišča in z Erzovim busom gor še do kolovoza.

Na startu piha rahlo dol, občasno nulca. Postaviva in čakava. Erzo potegne nekajkrat hrbtno, pa mu ga vsakokrat tik pred zdajci sesuje…

Ko potegnem jaz naprej in laufam, odletim, vendar gre samo dol in se že bojim, da ne bom prišel do križišča. Malo pred travnikom le nekoliko zadržim višino in lahko še zaokrožim, preden pristanem na lepem travniku pred križiščem na frišnem dreku.

Zoranov let

Ko nabiram padalo, tacam z enega kravjeka na drugega ob vprašanjih gruče otrok, ki so prišli od bližnje kmetije. Malo obrišem posrane štrikce in ko pospravim, prileti še Erzo (bravo, mu je ratalo !!) in me seveda preleti do naslednjega travnika ob cesti, kjer ga pobere Mirko.

Erzov let

Tam najbrž ni bilo dreka…

 

Na Lijaku pa se Damjan vrača z dopusta

Damjanovlet

Spet Erzo kliče že zgodaj: matra ga neizpolnjenost včerajšnje želje – Čedad. Najprej sicer malo nalaga, da sta v igri Goljak ali Lijak, ampak takoj se usmeri na Lijak, ker na Goljaku najbrž ne bi bilo pravega vetra. Zaenkrat sta zmenjena z Borisom… Kakorkoli, meni je prezgodaj (ob 11.30 planirani odhod), pa še ob 13h me delo baše (ko je že Mega skoraj za), tako da mi Matejina in Maretova kombinacija najbolj ustreza: smer Krvavec ob 14.30. Megi se ne da še enkrat na dolgo pot v naš konec in se odpove udeležbi in ostanemo sami trije.

Da ne bo prevelike zamude, poberem Mareta pri toplarni kar jaz, potem pa gasa pod Ambrota, kamor malo za nama pride tudi Mateja. Tu je sicer kombi, ki pa gre na Ambrota (se bo počasi treba navaditi na ta luksuz pri logistiki…), mi pa planiramo na Krvavec. Priklopijo se še trije padalci, ki jih tudi zanima na vrh. Po obvozu mimo rampe in do hotela. Ker kaže OK podaljšamo proti vrhu Krvavca, potem pa se v sedelčku odločimo kar za Zvoh. Na vrhu nekaj nakladajočih planincev, ki nas malo čudno gledajo, ko se pripeljemo. 6 padalcev in 8 padal in vsa moja krama – bravo LC !

Z Maretom postaviva na Z startu, oni trije na smučišču (povsod piha lepo gor), Mateja pa se ne more odločiti, kam bi postavila. Prijavim se za sondo in potegnem, malo za mano pa še Mare. Malo se matram in iščem naokoli, ampak uporabnega dviganja ne najdem in se odpeljem do hotela, tam malo lovim, spet nič, potem pa nad Ambroža. Tam končno nekaj najdem. Vrtim in nabiram in padam in tako naprej. Je ozko in sunkovito in slabše kot včeraj (ko je lepo delalo pod bazami), vendar uspem nabrati in se obdržati med 1500 in 1600. Više mi ne gre, drugim pa še manj, saj skoraj nobeden ne nabere nad štart.  Mare je nižje in se tudi bori in vrti, Mateje pa od nikoder. Nekajkrat vprašam po postaji, kje je in kaj se dogaja, pa ni odziva. Počasi imam dovolj in se odpeljem na pristanek, kjer pristanem točno po 1 uri.

Zoranov let

Mare ravno odhaja gor po avto, ko pokliče Mateja in pove, da ni startala. Pri startu ji je lepo dvignjeno padalo sesulo in se je pri zaustavljanju malo potolkla, pri ponovnem poskusu na smučišču pa je že pihalo preveč s strani, tako da na koncu ni odletela. Žal ima ključ od LCja Mare, tako da  mora na drive & hike turo gor, Mateja pa uživa na večernih razgledih na vrhu Zvoha :-), dokler ne pride po njo. Potem pa še malo druženja pod Jenkovo lipo…

Erzu pa očitno tudi danes Čedad i bil usojen…

Erzov prvi let

Erzov komentar leta: 1.let – prvič sploh pristal v Čepovanu in s štopom nazaj na štart
 

Erzov drugi let

 
Erzov komentar leta: 2.let: ko prštopam s Čepovana – zakaj pa ne še 1x- 1h 20min od pristanka v Čepovanu ponovno v zraku – hvala mladi družini z Lokovca, ki me je peljala in počakala, da sem snel čelado in zložil kar treba, hvala Danilu Figlju s Trnovega, ki me je iskal po Prevali in zapeljal do štarta (potem ko se je vrnil da me pobere), ko mi štop ni šel in sem stopil do hiše čez cesto ter hvala Blažu za pripeljan avto k Anji.

 

Delux pa ni nič letel, ker ga ni na OLCju 🙂 …