Danes pa napovedan lep, sončen dan, z lepo termiko. In gremo na Kovk.

Ob 10.45 na Železniški v LCja še Erzo, Milan in Suša. Na Kalcah naložimo še Mega in od zadaj na Kovk. Zaradi zameta parkiram LCja na prvem ovinku kolovoza in sam s palicami na start, medtem, ko mi težko opremo nese Mega (hvala Mega). Vršno pobočje je malce zasneženo, se pa sneg že taja. Počasi se pripravimo (Mega mi dokončno postavi padalo). Gracarjev Jože nas takole pofotka

Veter je šibek, vendar kljub temu poskušam hrbtno, pa kar motovilim po startu, preden le nekako speljem (najprej me vleče v desno, potem pa mi zaradi teže še zmanjka korakov in skoraj klecnem pred robom).

V zraku skoraj pomladansko, z močnimi in ostrimi dviganji. Da pa se lepo pobrati do višin (največ pridem nekaj čez 1400). Večina ima v planu Lijak, jaz o tem sploh ne razmišljam.

Prva runda do Predmeje je zahtevala počasen povratek in guncanje v veter tudi z manj kot 20, v drugi pa sem šel le še do zadnjih skal. Pobral spet na Hublju in na Podrti do 1200 in se domišljavo zapeljal v Nanos, pa samo zacuril pod Plaz in potem še v poden, da komaj pridem do svojega travnika čez AC ob stari cesti v Podnanos.

Megov let

Damjan Čretnik : To si bil ti… [26.1.2021 16:42]Breščak Dušan : 🤗🪂 [26.1.2021 17:33]

Še vizualizacija

Že pokličem Sama, da me reši, ko javi Mega po povratku z Lijaka, da je toplandal in bo rešil LCja. Kmalu, ko počasi pospravim in priracam do križišča, je pri meni. In potem kar tam v LCju ob travniku čakava, kaj je/bo z ostalimi (le Erzo je na LiveTrackingu).

Erzo obrne prvič Nanos in se zapelje v Predmejo, ko gre na Nanos drugič, pa se mu pridruži še Primož (ki me pokliče po telefonu iz lufta in preveri, če je LC že rešen in lahko gre, kamor mu paše) in skupaj potegneta do Razdrtega.

Erzov let

Žarko Leskovec : Pomlad že diši [26.1.2021 17:01]Breščak Dušan : 🤗🪂🪂 [26.1.2021 17:30]

Primožev let

Marko Kejžar : Ti se pa ne hecaš  [26.1.2021 18:00]Tibor Tajnšek : 🔝bravo [26.1.2021 18:14]Jože Poje : Danes si me še po višini nabil… Čisto poražen. [26.1.2021 18:41]

Še vizualizacija

Milan je z novim Riotom prvič prišel na Lijak in nazaj, potegnil do Nanosa, pa na povratku ni priklopil Kovka, zato se je vrnil na Nanos in se ves nizek odpeljal do Lozic, kjer ga z Megom pobereva.

Milanov let

Breščak Dušan : Evo [26.1.2021 17:31]Breščak Dušan : 🤗🪂🪂🪂 [26.1.2021 17:31]Frenk Lokovšek : Čestitke Milan…….. Pa je prišel dan, ko si objadral tudi Čaven…. To pa je veselje…. [26.1.2021 18:16]Roman Debevec : Bravo! [26.1.2021 19:16]Alenka Mausar : Bravo pri rampi sem te vidla 😀 [26.1.2021 19:44]

Še po Erza in Primoža v Razdrto in domov.

Glede na napovedane popoldanske padavine (dež, sneg) in primarno terapijo opoldne, grem v Kižlovko čimprej.

Megleno in sluzasto kot zadnje dni in še malo več vode kot včeraj. Od LCja po potki gor celo racam po potočku.

Občasno dahne gor, zato postavim klasično proti JZ. Potegnem, šolsko odletim in po mirnem letku začofotam v travnato jezero spodaj.

Zoranova zgodnja rehabilitacija

Popoldne pa se spuca in celo malo sramežljivega sončka vidimo in nikjer nobenih snežnih metežev in dežja (no, vsaj v LJU ne…).

Danes še en gnil dan. Čeprav zjutraj malo kaže na izboljšanje, je realna situacija v Kižlovki taka, da je močvirje še večje, megla skoraj do tal in tudi pot gor in start sluzast za crknit.

Ker rahlo diha z leve V (inverzija na 500, generalno pa skromen JZ) postavim poševno na pobočje in že ko si natikam tangice, so te mokre in blatne samo od dotikanja tal.

Potegnem, vzorčno speljem in se tudi mirno, brez ustavljanja zapeljem v močvirje spodaj. Danes kar drži, tako da lepo stopim v travnato vodo in hitro naberem Rooka, ki leži v brozgi za mano.

Zoranova (skoraj) vsakodnevna rehabilitacija

Danes pa neobetavno dežuje že od noči. Ko pa nepričakovano poneha, takoj »odlaufam« v LCja (in to s tako naglico, da v stanovanju celo pozabim bergle…).

Potok Kižlovka ima spet ogromen vodostaj in dolina zgoraj je eno samo močvirje. Veter spet močan V po dolini dol (kot običajno je generalno sicer močan JZ, sploh z višino).

Na poti gor razmišljam ali pristajati z vetrom, ali ne, saj so oblačila na frišno oprana. Pa si obljubim, da se bom maksimalno potrudil in polaufal ob pristanku – to je važnejše kot ponovno pranje…

Postavim proti V, poševno na pobočje in lepo startam. Takoj, ko sem v zraku, me močno spusti, potem pa se tik nad tlemi (močvirjem) z vetrom zapeljem dokler gre. Močno zabremzam in polaufan nekaj korakov in stoje do gležnjev obstanem v vodi, medtem, ko se Rook zapelje čez mojo glavo naprej v vodo.

Zoranova rehabilitacija

Danes spet deževno jutro, super za fizioterapijo. Ko pridem domov, pa dež poneha in takoj po mokrih cestah pod Kižlovko, kjer ni danes nobenega vetra (še vedno čez SLO močan JZ in oblake višje nosi ekspresno). Med racanjem gor pa se celo oblaki malo razkadijo in griček obsije sonce.

Ko postavljam vlažnega Rooka, sonček prav pripeka in ga kar malo posuši. In občasno že pihne močno v sunkih po hribu gor iz prave smeri (JZ). Tako lahko padalo hrbtno nemestim z vetrom v zidek in ob naslednjem sunku tudi hrbtno dvignem in stopim v zrak. V zraku pa me ta sunek živahno pogunca, pošteno ustavlja in spusti na tla še pred LCjem.

Zoranova današnja rehabilitacija v sončku

Še malo groundhandlam (v močvirju) preden pospravim.

Na poti domov pa še debata s Frenkom o naši »disciplini« kratkih letov (s krtin), ki gre nekaterim zelo v nos…

Ko grem zjutraj na fizioterapijo, rahlo dežuje in čez SLO zelo močan JZ. Ko končam, pa se vračam proti domu celo brez rosenja in zato takoj pod Kižlovko.

Spet je vse sluzasto in ko stopim iz LCja pošteno piha po dolini dol (SV). Na startu enako, zato postavim poševno proti V. Čakam, pa ni sprememb, zato poskusim in mi uspe dvigniti v prvo, z »laufanjem« močno v desno, kamor mi zanaša Rooka.

Presenetljivo, da lepo odletim in se zapeljem v dolino na desno v pristanek s kar močnim vetrom v hrbet.

Zoranova rehabilitacija

Tokrat je bil veter v hrbet premočan, tako da mi, kljub lepemu sonožnemu pristanku in močnem zaviranju, odnese padalo naprej, da mi zmanjka korakov in me potegne na nos v mokro travo…

Danes že zjutraj v pričakovanju dežja, ki pa ga še kar ni. Zato hitro pod Kižlovko, kjer, kljub napovedi orkanskega JZ (malo višje), piha rahlo po dolini dol (od SV).

Ko racam gor, rahlo porosi. Coto Rooka (danes je že kolikor toliko suh) postavim proti levi (pihne od zadaj, pa z leve, pa skoraj nič) in hočem natančno preveriti vse štrikce, ko začne škrebljati po padalu.

Zato raje hitro potegnem, ga lepo dvignem (čeprav ne vem od kod trenutno vleče…), šolsko startam in se odpeljem v rahlem dežju v dolinico.

Zoranova rehabilitacija

Nabrana cota je že spet mokra, ampak ko se zbašem v LCja, spet samo rahlo rosi.

In se zapeljem na kavico z Edom, da malo pokomentirava najino trenutno rehabilitacijsko stanje…

Ker zjutraj ne kaže slabo (OK, slabše kot včeraj z nekaj več oblačnosti in napovedanim jačanjem JZ), navijam za Kovk. Milan je mnenja, da bo premočno in se sploh obnaša zelo negativno do te ideje in se na koncu odpove akciji.

Na Železniško ob 11.20 tako pride le še Erzo z Duletom, ki seveda (Dule) tudi navija za Lijak. Prisedem v Erzov avtobus in ga celo peljem do Ravbarkomande, saj je čas malice…

In ker se zdi tudi Erzu premočno za Kovk (čeprav postaja ves čas do našega prihoda v Vipavsko kaže manj kot 3-5/7 in tudi potem le počasi narašča) in zapeljemo pod Lijak. Erzo naheca dva pravkar pristala in pospravljajoča, da gresta z nami (eden po njihov avto in drugi kot naš šofer).

Na startu sprva piha lepo kljub popolni pokritosti in nekaj jih je že v luftu. Naš šofer mi še pomaga postaviti padalo, ko se pripravljam v težko robo. Čeprav piha vedno slabše, uspem lepo hrbtno odleteti.

Z nekaj iskanja se spravim levo nad greben, ko se pridruži s starta tudi Erzo. Zadnji odleti Dule. Erzo potegne proti Zmajarski kar pod grebenom in nekaj nas sledi (nekateri nad grebenom 🙂 ). In kar drži in gre počasi gor do 900. Tisti ki potegnejo naprej proti Skretu, na robu zacurijo in se umaknejo nazaj. Jaz pa še z bogato višino obrnem v luknji in me ves čas nazaj lepo drži. Pri Vojašnici se z Erzom dotikava baze (950) in z lepo višino (malo pod 1000) počasi zgubljam proti startu Lijak. Hočem še naprej proti Danijelu, pa na Z robu ugotovim, da gre prehitro dol.

Obrnem in gre nazaj še bolj dol in sem globoko pod startom in samo še zavijem do V roba in samo še malo poslalomiram do pristanka.

Zoranov let

Dule pospravlja zraven mene.

Duletov let

Erzo pa v drsnem letu scuri do Kromberka.

Erzov let

Ko pospravim, grem z avtom po Erza, saj vztraja, da hoče še enkrat gor.

Na startu mu pomagam postaviti padalo (brez bergel in brez palic 🙂 ) in hkrati spoznam še Kurnikovo Ano, ki je danes (sama) že tretjič peš na startu. Medtem, ko grem natankat izsušeni avtobus, Erzo zapelje do Šempasa.

Erzov popravc, ki to ni…

Z Duletom ga pobereva in domov.

Ker imam dan razbit s primarno terapijo sredi dneva, najprej na sekundarno (ja, sicer bi šel na Kovk, ker po mojem danes bo…).

Pod Kižlovko spet hladno, pot gor zmrznjena, sonček pa že greje pobočje, po katerem piha lepo gor. Postavim, potegnem in lepo odletim.

Že drugi dan zapored pa me vleče rahlo v levo in precej ustavlja in to se mi zdi, da ne more biti samo veter. Lepo pristanem pri LCju.

Zoranov rehabilitacijski skokec

Danes pa dopoldne vse oblačno in nobene napovedane aktivnosti (no, ko že odhajam od doma na rehabilitacijo, Erzo povabi na Koreno…).

Ko pridem pod Kižlovko (kaže -5 st.C), pa je po dolini gor kar čutiti veter. In ko se vzpenjam po griču gor v bledem soncu, ki se začne kazati iz oblakov, vsi 3 trakci veselo plapolajo gor.

Postavim na kopno in zmrznjeno travo. Potegnem in lepo startam in se v občutnem kontra vetru zapeljem na zmrznjen pristanek.

Zoranova rehabilitacija

Veter me skrajša za vsaj 40m 🙂 .