Danes na Vipavskem podobna situacija kot včeraj, z malo manj JZ, pa večjo verjetnostjo pokrivanja in padavin (pa še vedno manj, kot drugje po SLO). Zato sva z Milanom za ponovitev včerajšnje zgodbe.

Ob 12h Železniška. Drugih interesentov razen naju ni. Z LCjem do Anje, kjer je še kar lepa situacija (in ni pretiranega vetra po dolini, postaja na Kovku itak ne dela, za štartom zadaj pa že nekaj razvoja). Mimo se pripelje na biciklu Ljubo M., ki tudi razmišlja o Kovku, vendar šele čez kakšno uro ali dve.

Zato podaljšava pod Lijak, kjer pa je že čutiti več vetra (6/9 JZ), pa manj oblakov zadaj. Kombija nikjer, spodaj na pristanku nekaj tujcev pospravlja, zgoraj na startu pa jih nekaj postavlja, zato predvidevava, da bo Herman (ki danes vozi po planu) kmalu dol. Veter naraste na 10 (torej se ponavlja včerajšnji dan…), baze se gostijo. Pokličem Hermana, kje je, pa mi pove, da na pristanku itak ni nobenega za gor, da ne ve kdo sploh sem in mi vrže telefon dol…

Samo sedeva v LCja in nazaj pod Kovk. Sedaj je po dolini že obilo vetra in za startom že kar temno pokrito. Ljubo naju čaka pri Anji, prisede in gor. Parkiramo za startom in z robo na rob, čeprav vrečo kar trga s stebra.

Na startu pa del včerajšnje idrske ekipe (skupaj s Petrom Svetličičem so danes trije), ki spet čaka, da nabijanje vetra (termika) upade. Malo se gledamo, malo obujamo spomine iz alpinističnih časov, malo modrujemo.

Potem Ljubo ugotovi, da je sedaj pa v redu in da bo startal. In začne postavljati svojega Pawna (čeprav ni nobene bistvene spremembe). Po nekaj poskusih dviganja ga atraktivno odlepi od tal in v letu ven samo še dviguje. Nekaj minut za tem iz temine zadaj od S potegne piš in veter v trenutku obrne na močan sever (Idrijo in Postojno je pravkar pošteno zalilo).

In tako ostane vsaj naslednje pol ure. Medtem se Ljubo vozi na drugi strani doline in ga spušča in spet dviguje in smo mu fouš, ker smo pusiji spet zamudili (kasneje zvemo, da si je želel dol in kar nekajkrat poskušal, pa ga je vedno znova spet nabilo gor…).

Končno veter na hitro obrne na JZ/Z s prav tako močjo, kot je bilo na začetku… Ampak sedaj nam je vsem v redu in ekspresno postavljamo in v luft. Zadnja sva Milan in jaz.

Za startom in proti Čavnu je vse črno in prisegel bi, da v Predmeji dežuje. Svetličič rine točno tja, ostali bolj ali manj za njim, jaz pa samo ven na svetlo in modro. Kar nekaj časa me dviguje in drži. Ko začne spuščati se malo vrnem in naredim nekaj zavojev, da naberem na 1000, potem pa samo zunaj čez Vipavo proti Nanosu, kjer je še vse osončeno. Skoraj do Vipave mi gre gor in drži še naprej, da sploh ni treba zavrteti. Kadar začnem zgubljati, se primaknem bolj h grebenu in gre spet gor. Mimo Lovske in ko začne hitrost naraščati, nekaj pred Hieronimom obrnem in nazaj.

Kovk in zadaj Čaven so v taki črnini, da se odločim, da grem ven nad dolino in dol, dokler bo šlo. In kar gre in gre… do strelišča.

Zoranov let

Še ostali so zdaj nad grebenom proti Nanosu. Hitro dobim štop (po nekaj minutkah zvem, da mi je ustavil bratranec Kristijana Kuščerja), ki me zapelje do Anje, čeprav je nameraval domov v nasprotno smer proti Podnanosu.

Na pristanku pri Anji pa S veter vsaj 10m/s s Kovka dol. Pokličem Ljuba, ki se je že prej ponudil, da bo rešil logistiko. Med čakanjem pristane Simon, ki komaj pririne čez AC v ta S veter do Anje. Ljubo naju zapelje gor in na start po LCja.

Potem pa po Milana v Ajdovščino.

Milanov let

Danes napovedanega veliko JZ / Z s sončkom in rahlim pokrivanjem kasneje. Na 700 inverzija. Turčin že zgodaj draži Erza za Lijak, Erzo pa potem mene. Čeprav me Lijak preveč ne mika (bi pa rad malo lepše letel kot včeraj), sem za, saj boljšega predloga nimam.

In smo ob 12h na Železniški Erzo, Dule in jaz, čakajoči na Milana (ki zaradi zemeljsko-vodnih zadev malce zamuja). Naložimo se k njemu in dol. Vmes Dule sicer malo poskuša z Brestovico (ki je še nima), pa tudi Socerb se omenja, vendar ne gremo v resno debato o spremembi cilja…

Pod Lijakom pošteno nažiga in nekaj tujcev ima težave še s pristajanjem, ker še nad tlemi noče dol. Z Alešem gor in na start, kjer smo sprva sami.

Pošteno pometa na startu in sploh občasno završi (postaja pa sunki 9/10 in v naraščanju po napovedi in zares). In posedemo in čakamo in opazujemo tistih nekaj v luftu, ki visijo bolj ali manj na mestu, se guncajo sem in tja in med katerimi koga občasno tudi rikverca. Vmes pride tudi nekaj novih, večinoma tujcev. Nekateri takoj postavijo in se, bolj ali manj atraktivno, s hitrejšim ali počasnejšim liftom odpeljejo direkt pred startom gor. Še nekaj naših pride, ki so vsi naspidirani in že kar odpirajo robo, ampak v luft pa ne gre nihče.

Na koncu je Erzu zadosti in postavi, ko pride še Pregelj Tandem & Co. in pripravijo vsak svojega od treh klientov. Tudi oni precej živahno v luft v trenutkih delne umiritve. Takoj za njimi pa v luft še Erzo.

Čakajoči pa čakamo naprej in modrujemo. Sam sem si danes želel daljše letenje, vendar me to guncanje v močnem vetru vedno manj mika. In ko na LiveTracku opazim, da Kraševci veselo jadrajo na Socerbu (torej je tudi Brestovica premočna), začnem navijati za tja. Ko prideta Valiča s kombijem testirati svoje nove stroje, izkoristimo situacijo in se pod vodstvom Air Panonia z njihovim kombijem odpeljemo dol.

Dragana potem z dostavimo še do Anje, kjer pospravlja Erzo, ki smo ga z idejo o Socerbu “prisilili” k pristanku.

Erzov Lijak

Sedaj se pa tu na pristanku Milan upre misli, da bi rinili na daljni Socerb (kjer še vedno že nekaj ur lepo drajsajo drugi in to celo v višave 1000m…), saj imamo tu zgoraj Kovk (za katerega je očitno, da je gori veliko vetra, ne vemo pa koliko, saj postaja zadnje tedne čez dan ne dela…). In ker ima on demokracijo v rokah, odpelje svoj avto (z nami tremi) gor in odpešačimo na start (Dule brez robe, ker je za danes že prekrižal letenje).

Na startu pa kar nekaj naših mladih (Kočevarjev Martin,…), ki že nekaj ur čakajo, da bi nabijanje vetra upadlo. Spoznamo celo novo članico KLV (Uršo), ki je tukaj z nekaj let odsotnim – sedaj povratnikom Slejkovim Tomom (ki pa fizično ni tukaj na startu, ker je že pred urami odletel…).

Spet veliko verbalne, pa malo manj fizične akcije, dokler sonce počasi ne izgine za mrčem na Z. Potem termični del nabijajočega vetra počasi upade in Erzo spet postavi. In okoli 19h v luft. Milan je tudi že pripravljen, saj mora rešiti svojo serijo.

Vse to pa spodbudi tudi mlade (veter je še vedno kar močan, pa lepo laminaren in Erzo se samo vozi v višave brez dodatnega dela), ki se pripravijo še sami. Z Duletom jim pomagava (tudi mene je že pred nekaj časa dokončno minilo za v luft). Počasi so vsi ostali v luftu in se samo vozijo sem in tja.

Odnesem robo nazaj v avto; Dule reši še Martinov avto dol do Anje, kjer počakava v družbi s Slejkom, da mrak prisili ostale v pristanek.

Milana pobereva pri Fami.

Milanov Kovk in lepo rešena serija

Erza pa pri strelišču.

Erzov Kovk

Že dva dni gledamo napoved za Ivanščico in danes naj bi bil ta dan. SV kot naročen, pa termika in sploh vse. In tako kažeta usklajeno Aladin in PP. In danes zjutraj se Aladin še malo popravi, da res lepega gradienta nad 700 sploh ne omenjamo.

Kombi je Erzo že zrihtal in ob 9.00 Rutar. Turčin, Milan in jaz čakamo kombi z Erzom, Megom in Duletom. Na Trojanah se priključita še Planinškov Janez in sin Aleš (kot šofer). Gasa.

Ko pripeljemo na Ivko, piha več, kot bi smelo (10/11), vendar v upadanju. Kmalu nakapljajo še ostali in skupaj nas je na startu 15 Slovencev (naša in Damjanova jata z Mojco in Nevidni z Rabičem) in 13 Hrvatov. Počasi se pripravljamo in modrujemo, dokler veter počasi le ne upade na normalo.

Potem pa hitro v luft prva grupa: Rabič pokaže, od naše jate pa Mega, Janez, Erzo, Zoran,… Milan in Dule še kar čakata, da se še bolj (preveč) umiri.

V dveh etapah naberem do 1600 in se zapeljem čez na J stran. Ko sem že zelo nizek nad ravnico na J strani (na 700), le dobim prvo lepo dviganje (v začetku ni bilo lepo) do 1700 (tu se ujameva s Turčinom in malo vrtiva skupaj, potem mi izgine iz vidnega polja in sem spet sam) in naprej proti Z.

Z nekaj popravki in generalnim zgubljanjem pridem do Krapine. Vse mi gre res počasi… Ko kje le malo navijem se baze sproti topijo in dviganja je konec. Čez AC sem na 500. Turčin javi, da je blizu mene na tleh.

Turčinov let
Turčin – Alojz Turk : Takole se mi bo pa Ivka hitro zamerila.
Ali pa Bergant z napovedmi “Hammertag”ov.
Ali pa oboje.
Ali pa Erzo, ki me je zvabil sem. 
Ali pa vse troje! [16.7.2019 21:28]

Nekaj časa trmarim in se le spajsam na 850 in naprej proti Z do Valentinovega, kjer se že pripravljam na pristanek (370m / 150m AGL).

Pa spet najdem z matranjem in razmetavanjem neko nulo, ki gre vedno lepše do 1400 🙂 . Potem pa v smeri Tuhelja samo še dol do bridkega konca.

Zoranov let

Blizu mene je pri Tuhelju na tleh tudi Planinšek.

Janezov let

Še vizualizacija nas treh bližnjih prizemljencev

Milan je že pred časom zaključil pri Ivancu.

Milanov let

Dule pa zrinil po S strani do Lepoglave.

Duletov let

Potem sta rešila avto Nevidnega v Ivancu in šla v zasledovanje/reševanje Rabiča in Nevidnega.

Mega med mojim pospravljanjem pripelje do Kozjanskega in pristane blizu Pečic.

Megov let

Erzo pa do kopališča v Brestanici.

Erzov let
Erzov Komentar leta:Zadovoln, brez svojih instrumentov, ker ostanejo v Lj. En piskač crkne na pol leta, hvala Tibor, druzga vžgem, hvala Mega. Res zanimivo, brezčasno – ne veš kolk je, brezvišinsko – ne veš kolk maš, letenje. Na koncu s5 zlomim veslo. [16.7.2019 18:04]Berto Prodan : Ze spet zemljevit v cirilici?! [16.7.2019 17:48]Jožef Rabič : Da nisem potegnu bi se cakal na startu.pickice.lp [16.7.2019 21:47]

Ko dočakam  Aleša z Janezom in Turčinom, gremo najprej do Mega, potem do Erza in ob Savi čez Zagorje do Trojan, kjer odložimo familijo Planinšek in končno proti LJU.

Danes močan SV čez SLO in še močnejša burja na Primorskem. Ker kaže, da bo Zavrh premočan, navijam za Dobrovlje, pa dopoldne ni nobenih interesentov. Zato grem v tisto smer na projekte, potem se mogoče kaj pokombiniramo.

Tudi S od LJU je kar veliko SV, V vetra. Tale štart sem si že nekoč ogledal in sva ga potem obiskala z Erzom (zanj uspešno – tako da mu žal pripada prvenstvo, jaz pa sem takrat le neuspešno poskakoval…), danes pa ga bom poskušal realizirati.

Kot zadnjič z Erzom, piha strogo z desne. Bom pa malo dvigoval… Cikli vetra se menjavajo: močno z desne, piš od zadaj, pa nič, pa rahlo od spredaj. Trikrat poskušam ujeti tisti rahlo od spredaj, pa mi Rooka vedno sesuje piš z desne. Potem počakam na nič in potegnem in speljem, pa me močan veter z desne ustavlja, da ne morem v preseko v desno in se kar naprej čez sadno drevje odpeljem na travnik spodaj (na videz v ravni črti, v resnici pa sem obrnjen v desno in me bočno odpelje dol).

Zoranov let

Naprej mimo Moravč na tole belo piko, ki jo je prvi odletel Erzo (in uspel pobrati, tako da se je čez gmajno odpeljal z rekordno dolžino na spodnji plato), potem pa ponovil Pojetov Jože, ko sem ga januarja vozil tod naokoli zeleno barvat njegove bele pike.

Danes se pa že spodobi, da ga tudi jaz odletim.

Na vrhu travnika ni veliko vetra (čeprav ga v dolini je), piha pa spet v ciklih: močno z leve od Z (??!), rahlo z desne od JV, pa nič, pa rahlo od zadaj. Petkrat dvignem Rooka, pa prekinem, ker mi nikakor ne zagrabi. Potem se prestavim bolj v desno, na položnejši del, obrnjen proti SZ.

Tu pa mi uspe speljati (ob tistem nič) v prvo. Čez grmičasto/drevesno mejo spodaj pod cesto precej nizko, potem me dvigne gor in skoraj ustavi. Že mislim, da me bo spustilo na tla, pa me kar drži in spusti naprej na spodnji del travnate doline, kjer pa mi piha od zadaj (JZ po hribu dol) in tako tudi pristanem.

Zoranov let

Proti S je že vse oblačno in temno pokrito, tako da me ne mika samemu naprej proti Dobrovljam, kjer pa so danes nekateri kar leteli…

Danes zjutraj panika: ob 9.30 Vrhnika za Čaven. Suša in Valiči gredo danes… Včeraj zvečer, ko sem gledal napoved, mi Čaven tudi na misel ni prišel (S, pa močne celice tam naokoli že okoli 13h, pa…). Seveda potrdim in sem na Železniški hkrati s Planinškom in Erzom.

Janez nas potegne do Unca, kjer prestopimo k Megu in šele potem začnemo bolj resno gledati najnovejšo vremensko napoved. Nič bolje ne kaže kot včeraj in medtem izvemo, da Suša ne gre na Čaven… Kljub temu nadaljujemo proti Lokavcu, kjer se bomo dokončno odločili.

V Lokavcu čakamo Božičevega Sama, ki je še vedno optimističen glede Čavna (zaenkrat še lepa baza se že dela za njim). Pride še Bogatajev Janko.

Samo nas naloži v kombi in gor. Na startu takoj postavimo, saj zaenkrat še kar piha (termika) gor, res pa da meša med Z in J. V luft Erzo, Janko, Mega, Planinšek, Zoran in Samo.

Še ko speljujem čez polico, Mega že javi, da samo curi in že pelje proti Lokavcu. Blizu njega je tudi Janez, Erzo pa bolj nad dolino. Po nekaj vijugah  curaže zapeljem proti Lokavcu. Mega in Janez pristajata proti šolskemu terenu.

Megov let
Janezov let

Jaz stopim na tla na svojem standardnem travniku ob cesti Ajdovščina- Lokavec.

Zoranov let

Samo pristane ob meni nekaj minut za mano.

Samov let

Erzo pa potegne čez Ajdovščino do reke Vipave.

Erzov let

Janko pa je edini pobral in se odpeljal na Postojnsko.

Ko nazadnje poberemo še Erza in smo spet vsi štirje skupaj, je jasno, da gremo še na Lijak.

S Hermanom gor (vmes poberemo ob cesti Marka Valenčiča, ki je tam scuril) na start, kjer nekaj Madžarov čaka, saj se za startom dela že huda črnina in čez štart občasno že prav močno potegne. Že skoraj panično postavljamo (da ne bo prepozno) in v luft Erzo, Mega, Planinšek, Marko in jaz in še nek domačin, ostali ostanejo in čakajo kaj bo…

V dviganju peljem samo stran od hriba in gre samo gor. Potem malo navrtim, da naberem skoraj do 1000 in naprej ven na modro, stran od pobočja in črnine, za Megom v smeri smetišča. Nekaj niže za mano je »Erzo« (vsaj tako se mi zdi po barvi »njegove« Mantre), ki nikakor noče zavrteti, čeprav bi se ponekod dalo (vsi bežimo od tiste črnine zadaj, si mislim…).

Mega pride nad smetišče kar nekaj višji in po malo iskanja dobi lepo dviganje in nabere. Sam sem precej nižji (že skoraj kritično, če hočem nazaj čez gmajne na čistine proti pristanku), pa vseeno začnem iskati in rahlo naberem. Vmes vidim, da je »Erzo« obrnil in pelje nazaj na pristanek. Za startom Lijak že dežuje in čeprav sem na robu modrine (v smeri Ajdovščine pa se tudi že vse zapira in gosti) me vse to usmeri na pristanek.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, že kaplja. Ob meni  pa Mantro pospravlja Valenčičev Marko, ki mi je bil ves čas v zraku »Erzo«…

Mega grem iskati v Bližino Renč.

Megov let

Pravi Erzo pristane tudi tam blizu.

Erzov let
Komentar leta:Končno našel kopalno vodo na Vipavi (za mano na Lijaku dež, naprej v Čavnu, ob strani dež, meni pa je dovolj, ker je tud nad mano črno- slike) [14.7.2019 21:23]
Domen Kastner : Obala urejena? [14.7.2019 14:48]
Borut Lapajne : mi pa tuš na Mrzlem vrhu [14.7.2019 18:34]
Zoran Gaborovič :   [14.7.2019 21:42]

Planinška poberemo na poti nazaj pred AC.

Janezov let

Še na pice v vipavsko Famo in dovolj za danes.



Danes pa kar nek mešan, šibek veter, dober gradient in termika. Vendar pa bi naj bile že kmalu čez dan nevihte in plohe. Vipavska ali Vremščica. Mega spodbudi akcijo za čimprej.

Milana poberem pri kleparju na Viču in ob 11h+ na Železniški še Erza. Na Uncu še Mega in potem se še nekaj časa odločamo in pred Razdrtim tudi odločimo za Vremščico.

Na vrhu piha rahel SZ (čeprav je prej že dalj časa J 3-5) zaradi trenutnih  razporeditev baz (v bistvu nič generalnega vetra) naokoli so še lepe bazice (ki pa že naraščajo in se gostijo). Takoj postavimo in čakamo na intervale pihanja gor.

Dva zamudimo, pri tretjem v luft: Mega, Zoran, Erzo in Milan. Po bregu dol nas kar tlači. Mega se odpelje ven in curi, jaz ujamem rahlo dviganje desno v pobočju proti grabnu sp.starta. Najprej gre komaj kaj gor, zato Erzo potegne za Megom, ki že nabira iz kritičnih nižin. Meni pa gre vedno bolje, dokler se dviganje ne ustali pri +2. Potem z Erzom zavrtiva skupaj v enakomernem +2 do 1400, medtem ko je Mega že 200m nad nama.

Oblaki nad nami so vedno bolj temni, vedno bolj gre gor in spomnim se PP napovedi, da bo proti 15h tu naokoli in proti Nanosu in še nazaj predvidoma že močna celica. In me dvomov odreši Megova izjava po postaji, da tole gre prelepo gor, nato pa se odpelje s 1700 proti Z, kjer je več modrine.

Takoj se 300 m niže odpeljem iz dviganja še sam. Milan takrat enkrat odstopi nizko nad pobočjem in pristane v spodnji tretjini pobočja, kar opazi Mega.

Milanov let

Erzo pa kar vrti še naprej. Meni gre počasi dol (nekaj časa še kar drži), ko pridem nad AC sem na 900, pa sem na robu baz in sedaj bi bil spet pogumen in kaj nabral. Mega poskuša dosti više pod lepo belo bazo in nekaj nabira, Erzo je tudi v višavah.

Nekaj časa tu spodaj vrtim neka razbita, ozka dviganja, potem se tudi tu že začne temniti in ker ne dobim nič uporabnega, se olajšano zapeljem proti letališču. Najprej me pošteno spusti z -3, da že iščem pristanek, potem me dvigne čez bore in res pridem tja na travnike za letališčem.  

Zoranov let

Med pospravljanjem Milan že počasi odpešači gor proti LCju.

Mega pristane pri Dolenji vasi.

Megov let

Sam odpešačim proti glavni cesti in zaležem v senco borov. Erzo pa se iz višav odpelje nazaj v smeri Hruševja in se spravi pred bližnjim nalivom na tla blizu Sajevč.

Erzov let
Andrej Erznožnik : Ko ga zažgem nazaj čez gmajne po razpoki med kipečimi oblaki levo in desno, se mi zdi še prav užitno, a v nekaj minutah se dež s Predjame razširi prav do Hruševja, tako da ščije prav blizu mene. Mislim še da bom zdrsnil mimo, ko uletim v propadanje in si pomagam dol, saj maprej niti ne morem.
[12.7.2019 16:19]

Še vizualizacija naših letov

Kar nekaj časa traja, da pride Milan do LCja in potem do mene.

Mega zbudiva pri cestninski Senožeče, Erza pa moramo kar malo iskati, saj zmanjka signala, ki bi nas pripeljal do njegovega počivališča.

V dežju se vozimo do Unca, da se potem še malo podružimo v gostilni na Rakeku.



Za danes napovedan najboljši dan v tednu in zjutraj res kaže, da bo OK. Malo vetra po PP bolj JZ in Z smeri z dobro termiko, više nek SZ, gradient nad 700m po Aladinu dober, pa bolj V smeri niže po Aladinu (?) in SZ više… Sever SLO bo kmalu pokrit… Torej Vipavska (ki bo tudi kmalu pokrivala od Z) ali Slivnica.

Na Železniški ob 11.30 Dule, Turčin, Milan in Erzo. Še malo modrujemo kam (skoraj se eni že odcepijo za Lijak) in na koncu vsi na Slivnico z LCjem. Mi kar gor od zadaj, medtem ko Mega pobere Jeana na Bencinski.

Na startu skoraj premalo vetra (postaja že padla na 2,5/4,5) in v višavah kar nekam koprenasto, proti Primorski že visoka pokritost. Tako da sploh ne pričakujem nekih presežkov danes…

Takoj postavimo in ko le nekaj pihne gor, v luft: Erzo, Zoran,… Takoj (ko uspem stlačiti noge v kokon) dobim dviganje pred startom in zavrtim za Erzom – v enem šusu čez 2200, potem pa pobegnem iz dviganja proti V. Nad Blokami vrtiva z Erzom naslednji steber desno proti J nabira Mega, ki javi, da gre proti Racni in mi potem izgine iz vidnega polja. Prav tako tudi Erzo nad mano.

Ker mi instrument kaže Z in verjamem v tisti SZ v višinah, se sam usmerim naravnost proti Sodražici. Z majhnimi popravki gre generalno dol, s konca Bloške planote pa me prav splakne dol v dolino Sodražice. Na gričku pri Žimaricah sem že skoraj na tleh (okoli 900), kjer mi kaže S, SV, zato se naslanjam na desna pobočja. Pa najdem neko nulco, ki jo vrtim in vztrajam in gre vedno bolj gor in se rešim čez 1500.

Držim se teh desnih (S,SV pobočij), pa nič, tako da pri Novi Štifti res že pristajam, ko spet najdem neko 0 in poberem na 1400. Potem pa se po dolgi borbi v nižinah pri Danah predam in pristanem pri Jurjevici saj me je proti Ribnici (hotel sem pririniti vsaj do svojega nekdanjega JLA doma) V in JV preveč ustavljal.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, pa se javi Milan s pristanka pred Jurjevico 2km nazaj (tudi slučajno ga nisem videl v zraku za mano…).

Milanov let

Še vizualizacija Erzo-Zoran-Milan

Turčin javi, da je pririnil do Borovnice in že štopa proti Vrhniki.

Turčinov let

Erzo je ob »izginotju« tudi obrnil na S v tiste kraje.

Erzov let
Erzov Komentar leta:Sem šel v Rakitno na jezero pogledat, če je na vodi res toliko flote, kot pravijo. Videti ni bilo prav nič. [11.7.2019 19:19]Milan Velkavrh : Kr tolaži se.. [11.7.2019 19:48]Marko Škruba : Mrzla je voda [11.7.2019 20:38]Turčin – Alojz Turk : Si me zeznil, ko si zavil proti severu (pa še požiralo te je): Če Erzo ne gre ‘naprej’, ko ima ta teren v mezincu, tudi Turčin raje ne bom preveč ‘pameten’ … in sva malo zapacala, prav nama je. [11.7.2019 21:36]Zoran Gaborovič : Lastnik flote ti je povedal…  [11.7.2019 23:54]

Tudi Dule je že prizemljen, ne da bi mu uspelo odlepiti se od Slivnice.

Duletov let

Le Mega in Jean sta še v luftu.

Zelo hitro dobim štop zaprisežene planinke z nečakinjo. Na poti skozi Jurjevico snamemo še Milana. Prijazna voznica odloži nečakinjo pred hišnim pragom malo naprej in se sama ponudi, da naju zapelje v Cerknico (!!!). V prijetnem kramljanju nam pot hitro mine (na koncu pa se še na kavo ni pustila povabiti…).

Dule že čaka na pumpi. Z Jeanovim avtom gor rešiti moj in Megov avto. Mega medtem pristane v Sodražici po »velikem ovinki«.

Megov let

Ko pridemo dol, grem pobrati še Jeana  v Grahovo, saj ni »uspel« pririniti do pumpe.

Jeanov let

Kmalu se nam pri pumpi pridruži še Mega z uspešnim štopom iz Sodražice. Turčin pa je rešil Erza kar na Vrhniko.

Mislim, da smo danes vsi dobili več, kot smo danes pričakovali.

Danes pa napoved sončnega dne (brez ploh in neviht) z veliko V in burje na Primorskem. Dobrovlje se mi zdijo OK, pa dopoldne nekako ni zanimanja, zato se odločim še za kakšen projekt na včerajšnjem območju.

Sem na poti domov včeraj Erzu povedal, kje sem poskakoval in da je tam pri Žažarju ob cesti vsaj še ena lepa neodletena lokacija, pa je seveda potem popoldne takoj zbezljal tja, jo odletel, ponovil še Pod košem, potem pa še kakšne nove naredil na zalogo…

Ko se peljem čez Barje in proti Žažarju, drevesa kar premetava in polaga. Na mojem nesojenem (prevzetem) startu kar vrši in v travnati luknji spodaj goni drevesa v vse smeri. Malo čakam, potem grem na oglede naprej.

Povsod je toliko vetra, da tudi pomišljam ne, da bi robo potegnil na plano (in to v dolinah in tudi više). Vmes se z Erzom slišiva za kakšno letalno idejo, pa ga Dobrovlje ne zanima, za Zavrh pa danes oba verjameva, da je res premočan.

Ko sem čez nekaj ur, na poti proti domu, spet ob cesti pred Žažarjem (za vsak slučaj), piha dosti manj kot dopoldne, še vedno pa so močni sunki V. Čeprav mi je jasno, da so v luknji spodaj gotovo rotorji, postavim, da bom malo dvigoval…

Po nekaj dvigih pa se mi zdi, da se je malo umirilo in se obrnem in odpeljem v kotanjo. Neverjetno, kaj vse se lahko zgodi na 220 dolžinskih m letenja po zraku… Najprej lepo speljem, potem me malo butne, pa nad luknjo začne piskati za gor in samo letim naprej, da me potem frontalc sklati vsaj za 10m; ubogi stari zjahani Rook se lepo sestavi malo nad tlemi in me odloži na travniku na dnu kotanje.

Zoranov let…

Na Erzovo željo moram dodati, da je tu gotovo prvi odletel že daljnega leta 1990 in da je že prav, da ga tudi v obdobju OLCja…