Danes pa še bolj neobetavna napoved kot včeraj, z močno jutranjo in pojemajočo dopoldansko burjo. Vesoljna SLO se odloča za Lijak, naša ekipa od včeraj (Erzo, Uki, Milan in jaz) pa na zboru na Železniški ob 10.45 neodločna. Mene v gužvo na Lijak tudi pod razno ne vleče, na srečo tudi Milana ne in ko se zbašemo k njemu v avto in odbrzimo proti Razdrtemu je že jasno, da gremo spet na Buzet.

Na startu nobene burje, ampak piha lepo gor (vendar dosti manj kot včeraj). Tudi danes se nam pridružita le še dva: Mladen iz Pazina in Karlo Bonačič.

Takoj postavimo in v luft: Erzo, Zoran, Uki, Milan.

V začetku kar malo razrukano in ozka dviganja ob grebenu (bolj mehurčki), vendar na srečo takoj dobim stabilno dviganje, ki ga z Erzom vrtiva vztrajno do baze na cca 1400!

Erzo navije in izgine vanjo proti JV, jaz stisnem rep med noge in se zapeljem naprej ven proti J. Nad Tičarijo vidim naslednjo lepo bazo in z vetom se odpeljem proti njej (zgoraj piha S, SZ od zadaj). Vendar pa gre vso pot le dol in pod bazo brez uspeha iščem dviganje, ki ga ne najdem.

Ko pridem pod 800, obrnem, vendar sem prekratek, da bi priklopil greben in žalostno scurim na uradni pristanek blizu rondoja pri blokih.

Zoranov let

Kmalu dobim štop za gor z mislijo na popravca, vendar na startu ni več nobenega vetra, potem pa še pihne od zadaj (pa v bistvu je tudi že pozno). Potem se javi še Milan z uradnega.

Milanov let
Janez Planinšek : Milan, avto na servis, dober si tole zvozu. [10.11.2019 19:09]

In ko vozim dol, še Uki, ki je scuril proti Roču za Cimosom.

Ukijev let
Janez Planinšek : Zdaj pa verjamem Erzotu, da Buzet ni radodaren za vsakogar. [10.11.2019 19:07]

Z Milanom po Ukija in potem se oglasi še Erzo z Ročkega Polja (na povratku izza Učke…).

Erzov let
Komentar leta: Napoved čist falena; če bi veljala ne bi leteli ne mi ne na Lijaku. Že Slavnik kaže samo 5 m/s E in nam daje upe, ko ima Velkavrh na volanu avta tako blokado, da mu na Razdrtem ne pusti zaviti desno. In smo tukaj in ne piha dol in super. Po nekaj letih na štartu srečam še Karlota, (Tanjšek pa na Lijaku?), ki izjavi, da na Učko… Itak uide, a spričo navitja v bazo, ga ujamem in se mu dam na povodec. [10.11.2019 18:18]
Jožef Rabič : Tepridem uzet? [10.11.2019 15:30]
Karlo Bonacic : sam mislio da pridemo se nazaj.. [10.11.2019 20:09]

Ko ga poberemo, še na zaključno pojedino v Danijelo in potem proti domu…

Še vizualizacija:

Še preden uspem zjutraj pogledati situacijo, že pošlje Erzo zborni SMS za 9.40 na Buzet, ki ga je ob močnem Z (in tudi sicer neobetavni napovedi) izbral Uki za najbolj optimalno lokacijo.

In se takoj odpeljem proti Vrhniki, ko Erzo pošlje popravek za 1 urni odlog (ni še bil čisto priseben ob prvotnem pošiljanju…).

Ob 10.40 Erzo, Uki in Milan k meni v LCja in dol.

Na startu piha kar močno, že nekoliko desno od Z, precej pokrito z nizkimi in plitvimi bazami, vmes modrina in sonce. Prideta še dva z italijansko registracijo (Alex z Občin &…). Z Alexom se z obema avtoma zapeljeva dol, da pustimo njun avto spodaj za logistiko. Na poti gor je Erzo že v luftu, nekaj za njim pa še Uki.

Potem postavimo še ostali štirje. Kar 2x mi padalo butne za start in predvsem Milan mi požrtvovalno pomaga ponovno postaviti (drugič ga z Alexom potrpežjivo obirata z edinega trnovega grma za startom…). Veter nič ne popušča (6-8/9,3).

Potem v tretje le speljem, hitro poberem nad greben in zajadram do Raspadalice, nazaj do starta in v kot proti Črnici. Še enkrat do Raspadalice in nazaj, z vmesnimi popravki pod črne baze (ki pa so vse prav plitve) nekje do 1100.

Milan scuri pod greben in gre pristati h glavni cesti proti SLO.

Milanov let

Uki, ki ves čas jadra v višavah naokoli, pa se javi za toplanding in pristane ravno takrat, ko se jaz matram še zadnjič pobrati pri startu.

Ukijev let
Tom Pavlič : Vsaj nekdo, da skrbi za logistiko… [9.11.2019 17:27]
Andrej Erznožnik : Ja saj ti tud skrbiš. Nikamor ne greš, pa še avto maš lepo parkiran v garaži. Kaj češ lepšga! Super logistika – brez stroška! [9.11.2019 20:43]

Končno mi uspe pobrati do 1100 in se odpeljem daleč ven do Mluna in za njim do gradu v Bračani in še malo nazaj po dolini.

Zoranov let

Uki in Milan pobereta Erza pri Roču

Erzov let
Andrej Erznožnik : Zelo obetavno, ne glede na to, da Turčin dopoldne poda izjavo, da je danes neobetavno. Najprej je pokrito in sunki 9.7, potem se oblačnost razkraja. Iz skoraj curaže v bazo. Hvala Uki, ravno prav, da sem videl vsa morja: košček Kvarnerja, v soncu zlato zahodnoistrsko obalo in Tržaški zaliv! [10.11.2019 08:42]
 

in potem pridejo še po mene. Vsi veseli kot radio nad svojimi leti in današnjo pravilno izbiro…

Še vizualizacija:

Končno, po dolgem času potikanja v vročini (tudi do 48 st.) po pesku in skalovju, spet letalna akcija…

Me po dveh aklimatizacijskih dnevih mraza in dežja pokliče zjutraj Jean, da je danes najboljši dan tedna. Ima predviden tandem za Kovk. In sva že zmenjena, čeprav v LJU vliva na polno. Potem pokliče še Milan, ki je tudi za Kovk, čeprav je možnost, da je še v bazi. Štusejev Dušan, Grimšičev Simon in Razdrihov Sašo pa se medtem že peljejo proti Lijaku.

Ob 12h na Železniško pride še Erzo, da z Milanom samo presedeva k njemu in od zadaj na Kovk. Jeanu se na koncu kombinacija za tandemom sfiži, tako da smo na startu sami trije. Baze nizko nad grebenom, piha idealno.

Takoj postavimo in v luft: Erzo, Zoran in Milan. Drži tako lepo, da sploh ni treba zavrteti in se samo vozim(o) sem in tja (z Erzom lepo nad grebenom med 900 in 1000, Milan malo nižje).

Vsi trije do Hublja. Malo naprej Milan obrne, midva z Erzom prav v Mačji kot in skupaj nazaj do starta. In še enkrat v Mačji kot, medtem ko Milan pod startom zacuri in nizek odpelje ven proti Vipavi.

Milanov let
Roman Debevec : 400…?? – WR !!! [7.11.2019 17:42]

Midva z Erzom pa spet nazaj do starta in čez dolino proti Vipavi. Erzo močno zgublja, jaz s Podrte gore s 1100 precej višji za njim. Ne uspe mu priklopiti in se nizek pod Plazom samo odpelje dokler gre proti AC.

Erzov let

Erzov komentar leta:Ko sem ravno hotel narest prvo sedemdnevno serijo neletenja po 25 letih, me zmamijo prijatelji, ker je naj dan v tednu [7.11.2019 23:41]
Andrej Erznožnik : “Lahko bi letu naprej pa sem spod štir marele vidu za vzet” [7.11.2019 16:28]
Roman Debevec : No, evo, da ti končno spet lahko lajkam… Sm se že kr mal bau, da je vmes medtem kakšen “er Bražiu” dol padu… 😉 [7.11.2019 17:39]
Jožef Rabič : Kaj marele od coca cole? Dobrodosel nazaj med kavke.sam uburuji letijo boljse se mi zdi.lp [7.11.2019 18:22]
Franek Rakun : welcome home [7.11.2019 20:02]
Janez Vodoncnik-Voda : Končno doma, lepo, lepo. [8.11.2019 11:59]

Mene pa, kljub lepi višini, za Plazom samo še splakne dol in se tudi zapeljem čez AC dokler gre.

Zoranov let

Ker vstajamo okoli 6 ure zjutraj, včeraj pa smo tabor postavljali že v mraku, je današnje jutro namenjeno pohodu na vrh sipine nad taborom.

Nekateri pričakajo sončni vzhod na vrhu, večina pa smo na vrhu, ko sonce že pošteno greje.

Najprej naredimo z vsemi aparati nešteto fotk.

In seveda piha spet iz napačne smeri (v bistvu je to jasno, saj je veter čez dan večinoma iz stalne smeri, tabor pa postavljamo pod sipinami na zavetrni strani iz katere se potem vzpnemo po sipkem pobočju na vrh). Vendar je sipina tako oblikovana, da je pobočje proti vetru na SV dovolj dolgo in strmo, da bom lahko potem speljal okoli vogala nazaj v tabor (upam…).

Sunki vetra so tudi okoli 10m zato mi, poleg Alenke, še dva pomagata razplesti padalček, saj ga sam komaj držim »na vajetih«.

V primernem trenutku ga lepo hrbtno dvignem in stabiliziram in v tem močnem vetru samo stopim v zrak. In se zapeljem malo niže na desno okoli vogala

proti taboru in pristanem v peščeni kotanji pod njim.

V zaveterju v miru pospravim.

Pa še filmček tega dogodka

Vesel kot radio.

Končno se po začetnih dneh skupinskega potovanja z džipi po puščavah Omana, danes pokaže možnost za padalske poskuse. Ko postavimo tabor, se nas večina odpravi na sipino nad taborom, ki je cca 100m visoka.

Večina z željo po večernih razgledih in fotkanju prekrasnih kadrov, jaz pa še z dodatno željo odleteti z vrha.

Vsi so presenečeni, ko na vrhu iz majhne vrečke potegnem padalček in si nataknem tangice.

Vetra je precej, vendar Run&Fly ni težko krotiti (pa še Alenka mi pomaga). Vsi so navdušeni in me spodbujajo, ko držim padalček nad glavo,

meni pa ni najbolj prijetno, saj situacija ni spodbudna. Piha iz napačne smeri in si tako ogledujem le pobočja med sipinami, ki so obrnjena stran od smeri našega tabora.

Čeprav je pesek na pobočju mestoma čvrst, se po nekaj korakih vse posuje in si do kolen v njem.

Ko končno uspem odleteti, se samo zapeljem v peščeno kotanjo spodaj, brez šans, da bi preletel naslednjo sipino in celo zavil desno proti taboru.

Drugič poskušam z vrha malo bolj desno, pa sem še prej v drugi peščeni kotanji.

Še nekaj časa poskušam

(dokaj naporno je potem po posipajočem se pesku spet povzpeti nazaj gor).

Uspe mi še tretji poskok, vse skupaj pa brez šans, da bi preletel začetne sipine in se odpeljal proti taboru.

Zoranovi prvi poskusi v puščavskih sipinah

Zato v zahajajočem soncu samo še odpešačim do tabora…

Počasi se že psihično pripravljam na (ne)letalni dopust in bi danes še želel malo jadrati. Vetra je malo (zares in po napovedi), je pa zelo slaba sonda in napovedana termika. Milan bi celo “zamenjal” cilj Lijak s Kovkom in takoj sem za. Še Štusejev Dušan je zraven in celo Jean bi šel danes malo drajsat na Kovk.

Medtem, ko se dogovarjamo, Pojetov Jože najprej ponovi včerajšnjo najino Pečno reber in potem nadaljuje na Babi “v sodelovanju” z vojsko in se na koncu preseli v okolico Sv.Trojice (kjer sem žal pozabil na eno ali dve lepi zaresni lokaciji, ki jih tako Jože danes odnese…).

Ob 12h na Železniški z Milanom k Dušanu in od zadaj na Kalce, kjer vskoči še Jean in na Kovk. Kraševci že v zraku. Takoj postavimo in v luft: Zoran, Jean, Dušan in Milan.

Že od začetka je vse zguncano (da ne omenim, koliko se matram z natikanjem kokona) in ko končno naberem nad Podrto, grem naprej gore-dole do Hublja in proti Predmeji. Nekateri gredo naprej in celo okoli Čavna, mene sploh ne mika dalje in obrnem.

Na Hublju spet naberem, medtem ko se Milan po težki borbi uleže pod Lokavec.

Milanov prvi

Do starta nad grebenom in še enkrat mimo Hublja in imam počasi zadosti. Vedno nižji že pod grebenom porinem nazaj. V bistvu nameravam k Anji, pa pred Podrto daleč zunaj dobim močno dviganje, ki ga zavrtiva skupaj z Rajkom. Naberem do 1000 in se odpeljem čez ravnino mimo Vipave dokler gre.

Zoranov let

Jean je predčasno zaključil na tleh zaradi včeraj potrganih štrikcev, ki so mu danes med letom popustili in je že dobil štop proti domu. Dušan tudi ravnokar pristaja.

Dušanov let

Milan pa je šel še enkrat gor na popravca, ki ga zaključi, ko jaz dobim štop do Anje.

Milanov popravc

Malo druženja, dokler ne pride Dušan z avtom (ki mu ga je pomagal rešiti Planinškov Janez), po Milana in od zadaj čez Col na Vrhniko.

Danes je napovedane malo manj JZ kot včeraj in z Jeanom se dogovoriva za ponovitev včerajšnjih ogledov (pa seveda mojih ogledov že od Malega Javornika naprej, pa Jeanovih od mladosti naprej…).

Dobiva se nad AC pod Pečno rebrijo pri predvidenem pristanku, ki si ga najprej še enkrat ogledava. Robo rinfuzo k njemu in psički in gor.

Na startu piha podobno kot včeraj. Tolaživa se, da malo manj (tako pravi napoved) in res izmeriva sunke največ 8. Takoj postaviva in potem jaz (ki se javim za prvega) cincam ker vsakokrat prbije, ko sem že skoraj (ne)odločen. Čakava in cincam(va) in se v sebi že predam (ob tem vetru me skrbi predvsem majhen pristanek spodaj in pričakovano nekontrolirano odnašanje nad drevesa…).  

Potem Jean testno nekajkrat dvigne (obesi svoje padalo tudi na trnje) in se enkrat odloči in spelje in ga dvigne in pred cesto spusti, da prekine in sede na jasico spodaj.

Veter spet nabija in odnesem nabrano robo v Jeanov avto. On pa še vztraja in ko spet malo popusti, potegne in spelje in nizko nad šavjem v lep polet.

Potem pa drajsa sem in tja na pobočju in tudi malo nabere. Končno ga malo spusti, da zapelje dol proti pristanku.

Jeanova prvenstvena Pečna reber

Ko pridem po njega morava še malo povezati štrikce, ki jih je potrgal pri pristajanju.

In še enkrat gor, sedaj odločen da grem. Pa na startu spet nabija, tako da spet stisnem rep med noge in dol. Jean mi ponudi da greva še na Sovič pogledat.

In se zapeljeva še tja. Vzamem M24 (v resnici mi ga vzame Jean) in na vrh. Tu sedaj piha manj kot včeraj, ampak še vedno močno. Jean mi razgrne M-a (prostora je malo), pomaga mi pri poskusih hrbtnega dviga, ampak na koncu ga potegneva bolj nazaj na zadnji konec za opazovalnico bunkerja.

V drugem poskusu ga brez zatikanja dvignem in po obratu me Jean še malo potisne, da laže gre naprej čez rob.

V zraku je čutiti precej vetra. Malo zajadram sem in tja in pristanem na velikem travniku spodaj.

Zoranov Sovič

Jean me pobere z LCjem na parkirišču Postojnske jame in pod Pečno reber po njegov avto. Pa kar nadaljujeva naprej, saj hočem še enkrat pogledati gor na vrh na start. Jean potrpežjivo z mano in na Pečni sedaj res piha malo manj.

Rooka iz LCja in Jean mi ga naštima. Potegnem in lepo speljem in kar lepo drži do jasice pod cesto, tu pa me zaustavi močnejši veter skoraj na mestu. Malo sem in tja in prebijem in potem se zapeljem samo dol na pristanek.

Zoranova Pečna reber

Še vedno veliko JZ in edina smiselna jadralna izbira kaže na na Brestovico. Pa ni bilo pravega zanimanja na LJU koncu (čeprav so Kraševci in Primorci potem seveda šli tja in nekaj tudi nadrajsali…).

Zato se odločim za projekte in danes me Jean pelje na ogled Soviča – kjer izmeriva sunke tudi čez 13, večina pa med 8 in 11 (najbolj primernega J vetra).

Greva dol in pred Šolski center na Špico, kjer tudi še konkretno prbija. Ko razgrnem Rooka in ga hrbtno dvignem, me nekajkrat odnese nazaj, pa tudi ko ga stabiliziram, ne morem poriniti v veter.

Dokler me Jean ne porine od zadaj, da prebijem in potem me nabije gor in se zapeljem proti dnu (položnega) travnika.

Rekord starta pravi Jean (po višini in dolžini) 🙂 !!

Potem greva še malo na oglede na potencialne lokacije in se posloviva.

 2 Comments

Jean Caffou

Rekord štarta 
5 hours ago

Boris Kočevar

Kje je kak štart ob gozdu kostanjevih dreves? Bom jaz peljal.. 🙂
4 hours ago

Ker imam še nekaj časa, grem na poti nazaj na Ženček, da še malo udomačim Dudeka.

Na startu je kar nekaj znanih (Andrej,…) in neznanih obrazov, ki pridno handlajo padala.

Največ problemov imam sploh razgrniti padalček, saj se v močnem vetru zatikajo nevidni štrikci v tečne rože, ki so, po res enostavnih dvigih v močnem vetru, še vedno zapletene med štrikce, da jih moram ves čas obirati z njih.

Dva skokca naredim,

Zoran in Dudek na Ženčku

potem imam dovolj tega iztikanja šavja in čiščenja štrikcev in pospravim.