Še vedno neki V vetrovi (nad 1500 pa Z) in še vedno popoldanska naurja napovedana. Gabor skliče za varni (= še dovolj) zgodnji Zavrh (10.15 Škorpijon) in Milanče mu pritrdi. Mojca pa lahko ob 11.30 pride na drugo rundo. Ker sem itak prepozen za 1.rundo (pa še nobenega vetra ni) potrdim 2.

Malo po 11h na pristanku čakam, da pride Mojca, ko se pripeljeta do Škorpijona v curaži Gabor in Milče.

Gaborov let

Milanov let

Ker sem naštelan, da bom danes transportiral planirane klopce na start, Gaborja spodbudim, da robo rinfuzo naloži v LCja, ko Mojca (malo predčasno, kot vedno) že naloži svoj rukzak. Milančeta ne zanima ponovitev, saj mora v službo.

Gor in na start in takoj v postavljanje. Še Roman se nam pridruži.

Gabor prvi v luft, za njim jaz, pa Mojca in Roman.

V bistvu curaža, popestrena s termičnimi vložki in nekaj balončki (že blizu pristanka), ki malo podaljšajo našo trojno curažo.

Gaborov let

Zoranov let

Romanov let

Razen Mojce, ki z vetrom taktično zopet potegne v nasprotno smer v dolino.

Mojčin let

Na pristanku nas pričaka Nemec Luka, ki je na dopustu in bi si vsaj ogledal rad Zavrh. Hitro ga zorganiziramo v našo skupno logistiko. S svojim potovalnim kombijem nas vse najprej odpelje po Mojco in nato počasi, vedno bolj počasi po strmini 18% na Zavrh…

Še en selfi s tem ‘faconom’, ki je po poklicu profesor telovadbe in biologije na eni od nemških gimnazij, ki nas je vse skupaj velikodušno naložil v kombi in nas dostavil do Zavrha…👍

Mojca prevzame njegov kombi za dol, Roman in Gabor vsak svoj avto, jaz pa odpešačim z njim na start (po LCja).

V bistvu je Luka še kar začetnik (z izpitom in 100 leti)… Veter je vmes že malo pojačal (občasni sunki okoli 7), proti J pa že razvoj, ki pa je še varno daleč. Zato mu pomagam postaviti, opozorim na možne termične vložke čez kotel in kam se lahko rešuje, če ga bo eventualni čelni veter preveč ustavljal.

Malo je nervozen (ni pričakoval, da bo sploh letel…), v primernem trenutku pa suvereno dvigne svoje A padalo in res suvereno in elegantno odleti. Drži ga bolje kot nas in ko bolj zunaj lepo zapelje okoli Trebelnika, se jaz odpeljem dol.

Vendar ga je za robom čelni veter tako ustavljal, da si ni upal nizek čez progo in je raje varno pristal na travnikih na Lazah nad progo.

Ko sem dol ga že pripelje Roman, ki ga je šel pobrati. Luka se nam vsem kar ne more zahvaliti za vse skupaj…

Za danes napovedan še vedno JZ, pa z možnimi popoldanskimi nevihtami tu ali tam. Dejansko pa že zjutraj začne od Z prihajati neurje z obsežnim dežjem, ki se čez Vipavsko dolino širi s čelnim vetrom tudi čez 110 km/h (Lijak 30,1 m/s, 10 min kasneje Kovk 31 m/s…). To neurje gre tudi čez Postojno in Slivnico (12,8/18,4 m/s ob 11h), Ljubljano pa samo oplazi rahel dežek, ki le za kratek čas pomoči tla.

Ko se čez dan spet vse spuca in prbije sonce, se z Mojco hitro uskladiva za Slivnico ob 16.30 v Cerknici (sunki ne gredo čez 8 JZ – bo idealno…).

Poberem jo ob 15.45 v Podpeči in čez Rakitno (AC proti Primorski je vedno bolj rdeča…). Na Rakitni poskušava prepričati Milančeta, da zapusti delovno mesto in se nam pridruži (Emil bo čakal na Petrolu), pa se nama smeji, saj je baje Slivnica narasla že na 13…

Ko se dobimo spodaj pri Petrolu z Emilom, sunki sicer padejo na 12, vendar Emilove izkušnje pravijo, da bo do večera preveč vetra. Hitro se odločimo za spremembo plana -> Kovk, kjer piha idealno (4-6/8).

Pri cerkvi v Budanjah počakava Emila, da parkira in z LCjem gor na start. Veliko padalcev v zraku, nekaj jih tudi še štartuje. Smo med zadnjimi, ko med postavljanjem veter začne strmo upadati. Odleti Emil, pa Zoran in Mojca.

V hudi curaži zavijem proti Podrti, kjer sem že skoraj na vznožju skal. Motovilim in išče vsak hlap, ki bi mi dal kakšen m in žalostno curim. Ko vidim, da ni več rešitve, odpeljem čez Budanje na travnik blizu cerkve.

Zoranov let

Milan Velkavrh : A ni blo vzgona? [17.7.2026 18:35] Zoran Gaborovič : Ni blo nič… [17.7.2026 18:48] Igor : Še vedno bolje kot, da bi bil Cb recimo [17.7.2026 20:41]

Kakšno minutko za mano pristane ob meni Emil.

Emilov let

Mojca pa je po začetnem neuspešnem vrtenju hitro odpeljala stran od grebena in pristala na uradnem.

Mojčin let

Ko prideva z Emilom do avta, naju Mojca že čaka. Emil naju zapelje gor. Mojca počaka z rukzaki, jaz pa v prijetni senčki in brez bremena odpešačim na start po LCja.

Od zadaj do Kalc, na AC in pri Dragomerju ven do Podpeči… in domov…

Danes napovedan SV, V (višje gori S, SZ), ki bo zaradi termike čez dan kar močan. Z Mojco vidiva Zavrh, vendar šele potem, ko se malo umiri. Kmalu že nabija okoli 10, ko pa po 16h začne upadati, skličem zbor za 17h.

Pri Škorpijonu se v Porscheja naložimo k Mojci še Emil, Milan in jaz in gor. Na poti na start v peklenski soparni vročini lepo piha v obraz in ko pridemo na start tudi. Ko pa začnemo (takoj) postavljati, veter vidno usiha.

Prvi v luft Zoran (ko kar malo čakam, da pihne vsaj toliko, da lahko speljem), potem Mojca, Milče in Emil.

Tudi piskne mi ne, kaj šele, da bi kaj pobral. Komaj se privlečem do pristanka pri Škorpijonu, ko že iščem kje bi prej pristal…

Zoranov let

Mojca takoj po startu taktično obrne desno in se (seveda z vetrom) odpelje proti Dražici, pa pripelje celo do Brezovice pri Borovnici, kamor jo pride iskati Meta.

Mojčin let

Milče vozi direkt na pristanek bolj zunaj, pa ga prizemlji prej.

Milanov let

Emil pa suvereno ob pobočju priglajda nad Dol in šele potem zavije nazaj na pristanek zraven mene.

Emilov let

Ko se zberemo, pa na zaključno druženje k Pr’Dohtar, da potem Emil odpelje še Mojco gor po Porscheja in podaljša domov…

Spet je danes napovedan popoldanski kaos (močna naurja, nevihte,…). Dopoldne še dokaj stabilno in je treba rešiti dan čimprej. Mojca ne more zgodaj, Mega je za Slivnico (ravno tu bo konvergenca med S tendencami v LJU kotlini in JZ vetrovi J od Slivnice – dokler bo…), Emil pa je že nedosegljiv…

Še v šibkem vetru (itak se greva samo dol vreči) se dobiva ob 12h na Petrolu v Cerknici. Ko se peljeva gor, prbije postaja sunek 10, ko sva pa na startu pa spet vse (navidez) mirno, še premalo vetra za odleteti.

Takoj začneva postavljati spodaj na platoju na prekrasno pokošenem več kot celotnem startu (bravo Emil !!!). In naju cca 150 više preleti Emil (ki je očitno že kar nekaj časa v luftu). Piha bolj iz Z smeri, kar da sklepati na SZ, ki je višje po napovedi vedno močnejši. Mega mi sekundira (kot vedno), da ob dvigu preveriva štrikce in potem po hrbtnem dvigu speljem.

Pred kočo in okoli starta mi je precej razmetano (seveda, saj še 13h oz.12h astronomsko ni …) in me gunca dol in gor in sem in tja. Ker mi kaže čisti Z, vozim po vrhu grebena proti Cerknici. Mega je v luftu kmalu za mano, potem mi sledi po grebenu, pa prej zavrti in je že hitro višji.

Tudi sam dobim nekaj lepše dviganje na koncu grebena, ko se ta že prevesi v Cerknico. Potem pa naravnost naprej v smeri Podskrajnika, saj Mega pred mano v tisti smeri samo leti v višave (brez vrtenja). Okoli že ekspresno rastejo baze, ki jih ob startu še ni bilo in sprva se mi zdi fajn, čeprav je dviganje ves čas okoli 2+. Potem pa vidim, da se Mega začne spuščati in išče področje, kjer bi šel še hitreje dol. Seveda ob tem zazvoni tudi meni (tudi višje je termika kar raztrgana/sunkovita) in mu še sam sledim.

Kar nekaj časa traja, da Mega pristane na travnikih pri kozolcih.

Megov let

Ko zagledam tudi Emila, ki se vrača nizek nad tlemi od Javornikov, spuščanje samo še pospešim in pristanem zraven Mega.

Zoranov let

Emil pa pri naju minutko kasneje.

Emilov let

Ugotavljamo, da smo očitno stari, saj bi včasih bili veseli tega dogajanja, ne pa da bežimo dol (no, kasneje vidim, da je Emil bil v zraku več kot 2h !!) …

Peš do Pumpe, od koder se potem z LCjem odpeljemo gor po njuna avta.

Sam pa grem domov čez Rakitno, da vmes pozdravim še Milančeta na delovnem mestu…

Za danes je že napovedano poslabšanje. Ampak dopoldne bo JZ še držal, čeprav bo večinoma povsod visoka pokritost (poslabšanje naj bi prišlo od SZ). Tako je treba dopoldan še izkoristiti in hitro zlobiram jato za akcijo. Mega je za (Strmco), Emil tudi in samo Mojco je treba še malo prepričevati, saj se ravno bašejo doma s sladkimi kobariškimi štruklji. Ampak na koncu podleže in okoli 12h jo poberem na Vrhniki.

Ko se preseda v LCja, ugotovi, da je v naglici pozabila padalo doma in se zapeljeva še ponj… Ob uri (12.33) Mega in Emil naložita robo v LCja, Emil pa zaradi varnosti zapelje še svoj avto na pristanek v Strmco.

Na vrhu (po nekaj čakanja) ravno pospravlja mladi Idrc(?), ki mu je premočno, mi pa se potegnemo naprej gor na start in takoj začnemo postavljati, čeprav je klobasa več kot vodoravna (5-6/8, “da ne bo prepozno…”). Je pa sunkovito saj veter kar dostikrat pozabi nabijati.

V luft Emil, Mojca, Zoran in Mega. Ob Petriču se da (v sunkovitem) pobrati, potem pa čez proti Lipovcu, kolikor pač kdo gre glede na ustavljanje tam (Z) in ustrezno curažo. Vmes so tudi močna dviganja, pa meni (in kot kaže nobenemu) taka, da bi lepo zavrtel. V zraku se nam pridruži padalec, za katerega mislim, da je tisti, ki nas je pričakal na startu in se je opogumil, ko nas je videl jadrati. Pa se izkaže, da je Jean, ki vmes naredi tudi nekaj lepih fotk (mojega Maestra 3 😊👌), saj mu je med branjem knjige očitno dolgčas…

[14. 07. 2026 16:01] Zoran Gaborovič: Super ! A si vmes bral, ker ti je blo dolgčas 🙈 [14. 07. 2026 16:02] jean caffou: jp 🙂 [14. 07. 2026 16:02] jean caffou: v viseči mreži

Prva gre na tla Mojca (ker bi rada obdržala odlične kobariške štruklje še v želodcu).

Mojčin let

Kmalu se ji pridruži še Mega.

Megov let

Ko Emil potegne čez proti Balam

Emilov let

Andrej Erznožnik : Si pa k erzo ratal… a to zadostuje? [14.7.2026 16:34]

in je meni po razmetavanju ob vračanju izpod Špilnika počasi dovolj (1/2 h je napolnjenih) se počasi tudi sam (v razmetavanju do tal) pridružim Mojci in Megu.

Zoranov let

Jean pokliče po telefonu, da uskladi svojo logistiko (= mi mu bomo rešili avto in rolko), potem pa se tudi on zapelje na Planinsko polje.

Jeanov let

Vsak od nas 3, ki smo pristali lokalno, odpelje en avto do Bal, da potem tam zaključno druženje opravimo v filozofskih debatah (o knjigi, ki jo Jean prebira očitno še v zraku – tako ga je pritegnila, ali pa se mogoče boji, da je ne bo prebral do roka…).

Potem pa domov v popoldansko poslabšanje…