Danes zjutraj pa panika. Je treba čimprej na start, saj bo potem pokrivalo in tudi padalo.

10.10 na Železniški Erzo in Milan. Presedemo k Erzu in na Unc, kjer že čaka Mega. In naprej. Buzet zaradi napovedanih opoldanskih ploh odpade že v jutranji selekciji, na Gorenjsko pa, kljub napovedani boljši termiki, ne vleče nikogar od nas, sploh ker je više napovedan SZ. In tako mimo Vipave (okoli Kovka že kar nekaj temnih baz, Nad Čavnom že visoko razvita ogromna črna gmota) vozimo na Lijak.

Mesta v Hermanovem kombiju nas čakajo in gor. Na startu, poleg nas in štajerske odprave, le še nekaj tujcev. Takoj postavimo in ko spet malo lepše pihne gor, odletimo: Erzo, Mega, Zoran in Milan.

Mega nam pokaže krasen steber pred Oknom in vsi štirje v njem navijemo v višave (jaz do slabih 1200). Erzo naprej proti Vojašnici (Čaven je pokrit s črnimi gmotami in tja me ne mika), Mega ven nad dolino, Milan proti Danijelu.

Tudi sam zapeljem ven, pa ne dobim poštenega dviganja, zato nazaj k pobočju in z nekaj matranja spet dovolj visoko, da zapeljem do Vojašnice. Vidim Mega daleč zunaj proti Braniku in za njim nad ravnico (sploh se v sebi odločim, da bom danes vozil bolj zunaj v iskanju dviganj pod bazami) . Pa generalno zgubljam in potem popravljam nad Ozeljanom in se zares rešim šele nad Šempasom. Raje se umaknem nazaj proti startu in čez na Danijela in proti Škabrijelu.

Tu pa me oblivajoči Z nizko pod vrhom ustavlja in tlači dol, tako da grem nazaj drajsat Danijela, kjer se mi pridruži Mega (ki je prej najavljal, da bo že scuril na povratku s Trstelja). Malo vrtiva skupaj, pod nama je Milan.

Erzo je medtem že pristal v Ajdovščini.

Erzov let

Še malo vrtim nad Ajševico in spet gre vedno bolj gor, hkrati, ko je vse vedno bolj črno in pokrito. Milan se zapelje na pristanek.

Milanov let

Nekaj za njim pride na pristanek iz smeri Škabrijela še Mega.

Megov let

In potem pristanem še sam.

Zoranov let

Ko začnemo pospravljati, začne kapljati… Ko se vozimo proti Ajdovščini po Erza pa vliva na polno…

V Ajdovščini pa še na zaključne pizze.

Še vizualizacija:

Danes naj bi bil prvi dan brez dežja (razen seveda občasnih padavin tu in tam…) z JZ, ki pa je S od LJU in zlasti više dejansko SZ. Ker je zjutraj povsod zabasano in bolj ali manj črno tudi v nižave, kar ni jasno kam (kam na Primorsko seveda…).

Po prelaganju in cincanju se ob 13h dobim na Železniški z Erzom in Milanom. Odpeljemo se na J z vsemi opcijami: Lijak (strastno zagovarja Erzo), Slivnica, Vremščica, Socerb, Kovk…

Mega je po dolgi podzemeljski odsotnosti čakajoč na Uncu. Naložimo ga v LCja in (počasi in po predpisih) naprej. Na Razdrtem prva konkretna odločitev, saj zavijemo na desno (Erzo: »treba se je držati plana za vsako ceno…«).

Pred Vipavo že cincamo in v Ajdovščini odvijemo na desno, saj je Kovk zunaj pod bazami, proti Lijaku pa kvečjemu še bolj in niže zabasano, da o pomanjkanju vetra na Lijaku (kar nas je prepričalo) ne govorim.

Na startu piha idealno (4,5/6,5 JZ) in takoj postavimo in v luft: Erzo takoj gor v bazo, jaz za njim desno do Podrte (nikakor ne v bazo) in potem še Mega in Milan. Baze na različnih višinah od višine grebena gor, kar Mega kasneje lepo opiše z »900m je bilo zame že previsoko…«. Tudi sam se vozim do Hublja med 900 in 600 pod grebenom. Pred Hubljem sicer nabiram pod Erzom, pa mi ta izgine (najbrž v bazo?…) in se seveda zapeljem ven, stran od grebena, saj so dviganja ob pobočju, pa tudi malo bolj zunaj, mestoma močna in sunkovita, baze pa mi niso lepe in samostojne, ampak se vse nekaj meša med seboj…

Ko dovolj zgubim, nazaj do pobočja in potem ponavljam vajo in takoj ko sem nad višino grebena spet zapeljem stran ob pobočja iz dviganja. Proti Predmeji je vse črno zabasano še pod greben, Čaven je do police v bazi, Mega pa se malo naprej pod Otliškim oknom ves nizek bori za preživetje po prvi vrnitvi neuspelega priklopa Čavna. Sam tudi pomislim ne, da bi rinil čez v črnino proti Čavnu in naprej, čeprav lepo drži (in baze kar kličejo vase…).

Obrnem nazaj in drajsam med Hubljem in Podrto z edinim ciljem, da napolnim uro, kar sploh ne bo težko, saj povsod dobim dviganja. Milan se kar matra pred Hubljem globoko pod mano in se na koncu preda v Lokavcu.

Milanov let

Sam pa se vozim sem in tja ven in nazaj nizko, kot tukaj še nikoli in se po napolnjeni uri zapeljem k Anji (LCja bo treba rešiti, če se Megu ne bo uspelo rešiti, kot napoveduje po postaji).

Zoranov let

Pa se je Mega seveda rešil in se pod Modrasovcem nizek odpelje še mimo Čavna do Zmajarske in potem nazaj na start, da reši LCja.

Megov let
Megov kmentar leta: Spiriualistično. Meni eno lepših letenj na Kovku. Smo se do Razdrtega odločali kam gremo – Vremščica, Socerb ali Lijak. Zavijemo proti Vipavi in se nazadnje odločimo za Kovk. Erzo odleti prvi, ker njega na štartu nikamor ne prime, mene pa skoraj vedno in zato izgubim nekaj časa. Štartam predzadnji, ker me Velkavrh lepo počaka na štartu s padalom nad seboj. Letenje razgibano, lepo in zanimivo. Malo po bazah in malo pobiranje s tal. Lastovice so markirale stebre, pa dvakrat je bilo treba bežat iz baze, ker je šlo za moj okus preveč veselo gor, sploh, ker je bila baza pod robom Čavna. [22.5.2019 19:00]

Na poti s Škabrijela nazaj Erza pod Čavnom ujame dež in pristane.

Erzov let
Andrej Erznožnik : Kadar traja monsun cel mesec (prosto po Pojetu) v naših krajih, odpade prepoved letenja v Vipavski. Zaželel sem si Lijaka, pa so me vlekli na Kovk in sem se moral od tu odpraviti na željeni Lijak. V Čavnu baza na 900, na Lijaku Kanteta ni doma, je šel po gobe? So že? Nazaj grede, območje Lijaka črno zato ven, vseeno me zaugne, ušesa, po izhodu nastane prav poseben vozel na ušesu (slika https://photos.app.goo.gl/DUdDjKtenaz37Vtz8 ), nazadnje pa se vlije ploha – 15 minutna, ravno ko scurim. Sivi Čaven mi nudi streho! [22.5.2019 20:17]

Milan pripešači s svojega pristanka skoraj do Anje, kjer počakava Mega, da pripelje LCja dol. In potem v Ajdovščino po Erza (s štopom izpod Čavna), kjer v Hoferju butnemo v Sandija, ki polni zaloge za službeno pot v Švico…

Še vizualizacija:

Zjutraj imam dogovorjene zemeljske obveznosti in računam, da bom najkasneje ob 10h fraj. Pa se izkaže, da je ura 13, ko se lahko usmerim v letenje (ki je bilo napovedano kot najbolj obetavno na Primorskem).

Vse jate in podjate so že formirane (eni na Buzet, drugi na Lijak,…) in samo brez jasnega cilja odpeljem iz LJU proti JZ. Vmes se skoordinirava z Jeanom, ki pravkar na Grmadi ugotavlja, da ne bo nič, da se dobiva na Uncu za smer Slavnik (kamor ravno vabi Erzo & Co. po pravkaršnjem prizemljenju pri Kozini).

Na Uncu z Jeanom počakava še Emila (prihaja s šihta), ko se projekt Slavnik odpove (ker je že vse pokrito – in gre spodnja ekipa raje na Buzet -> dejansko potem na Brest). Precej grda in temna zabasanost nad nami nam da še malo modrovanja o pravi odločitvi. Medtem pride še Redstar izpod Grmade (tudi ugotovi, da ne bo nič) in se odločimo za Slivnico, kot najbližjo smiselno izbiro za to uro (okoli 15h).

Na vrhu nad nami vse pokrito in ob sprejemnem rahlem pihanju navzgor takoj postavimo. Ko smo raztegnjeni, piha samo še bolj ali manj dol ali s strani. Kar nekaj časa čakamo na redke dihljaje gor (pride še Martin), potem pa Redstar (ki se mu že počasi mudi – svojega frišno strimanega Enza3 pa vseeno mora preveriti) potegne na silo in seveda z vetrom v hrbet ne uspe. Prestavi se na V rob in presenetljivo (z Enzom!) v skoraj nemogočih pogojih z vetrom od strani spelje.

Mislimo, da bo samo scuril, pa tam daleč nad poljem najde dviganje do cca 1500 in se potem vozi nam nad glavami in proti Blokam in sem in tja,… ko smo mi že bili pripravljeni, da pospravimo.

Seveda nas to provocira in sprovocira, da prvi na V robu potegne Jean, ki mu zunaj na sončnih lisah tudi uspe pobrati in se odpelje na Unec.

Jeanov let

Vedno bolj pa piha od zadaj (in na V robu od strani), tako da se po nadaljnjem čakanju, kakšno uro kasneje, odpravi tja še Martin in za njim še jaz.

Martin se malo bori nad travniki, pa se preda in pristane blizu pumpe.

Martinov let

Jaz pa nad poljem najdem šibko dviganje celo do višine starta, potem pa se v pokritosti vse neha in žalostno scurim zraven pumpe.

Zoranov let

Po nekaj dneh dežja in orkanskega SV naj bi se dane do popoldneva veter umiril. In na Primorskem je že res lep sonček. Navijam za Čaven (če se bo res umirjalo v skladu z napovedjo), Lijak, ali pa za bližjo Planinsko Grmado.

In se dobimo ob 12.30 na Železniški pod zlovešče temnimi oblaki: Erzo, Poje in Milan. Jože in Milan navijata za Zavrh (kljub temini in vetru na zbornem mestu), Erzo je kao nevtralen … in gremo na Zavrh. LCja odstavim na Šodru, pri Škorpijonu pusti drugi avto še Milan in z Erzom gor.

Na startu ob prihodu najprej malo piha, ko takoj postavimo, 0 (za ta čas je napovedan že bolj nek JV). Čakamo kar nekaj časa, potem ob rahli sapici potegne Erzo. Pa z mahedravim padalom, ki ne zagrabi, zaruži v grmovje pod startom. Jože mu gre pomagat (z Milanom sva že vpeta).

Pa najprej iz strmine pod startom prilomasti (izgubljeni?) bik, ki najprej potaca Milanove štrike, potem ga Milan le odežene mimo mene…. Šele čez nekaj časa prideta reševalec Jože in Erzo s padalom.

Nekaj rahlih poskusov pihanja preskočim, potem le potegnem naprej (Jože mi drži Mentorja) in lepo speljem. Nobenega dviganja do vogala, zadaj nekaj poskusov, pa le delno ohranjam višino in tesno ob pobočju do Škorpijona, kjer pa le dobim rahlo dviganje. Milan je kmalu za mano (in pod mano) in po nekaj borbe zacuri k Škorpijonu. Jaz pa kar vrtim to 0 in počasi po m nabiram. Pride še Jože in se skupaj matrava, s tem da gre njemu rahlo bolj gor.

Erzo se je s starta zapeljal na desno za Borovnico v kot z mislijo, da smo vsi že scurili in da bo tako najdaljši…

Erzov let
Komentar leta: Je reku Velkavrh: moraš bit džek, da v brezvetrju štartaš na Zavrhu. Jaz sem džek 2x, sem šel v prvo, ko sem že malo letel kar v grme pod rob! [16.5.2019 15:34] Janez Kocjan – JanKo. : ja, kje je pa Poje štartau!?! ;))
da o Zoranu sploh ne uprašam! ;)) [16.5.2019 16:38]

Po nekaj vrtenja se Jože cca 100m višji odpelje proti Bistri, jaz pa še malo vztrajam, preden grem tudi sam tja in vmes poskušam izkoristiti vsake pozitivne hlape. Jože še na Javorču nabere malo in se ves lahek odpelje proti Vrhniki. Jaz pa tesno nad AC skoraj do glavne ceste.

Zoraov let

Jože pa do Podlipske in nazaj BJja.

Jožetov let
Komentar leta:Letenje čez streho Fortrade bajte je bilo za otroke ljudske šole silno veselje, za mene pa silen strah, ker je bila streha tik pod nogami.
Slovenija je kot Kolumbija, vse zeleno, vsak dan dež, vse oblačno in pobiranje v 100% pokritosti. [16.5.2019 15:28]
Marko Kejžar : Le leti se ne tako daleč v teh pogojih  [16.5.2019 15:32]

Erzo me sname ob glavni cesti in me potegne  preostalih nekaj m do Šodra. Ko pa pridem domov, se izkaže, da sta Erzo in Milan šla še na Slevico…

Erzov let
Milanov let

Po 14-dnevni abstinenci v tropih grem danes kamorkoli (čeprav me še daje jet lag). Erzo je odločen za Štajersko (v bistvu za Ravno goro), meni pa se zdi tja daleč (glede na napoved) in navijam bolj za Malič. Ostali (Milan, Jože, Dule?,… se dogovarjajo za Primorsko – ki pa je po napovedi slabša varianta). Zvečer se izkaže, da je bilo na Primorskem brez neviht in super letenje…

Pri mojem Hoferju k Erzu s projektno in zaresno robo in gasa proti CE. Vso pot se usklajujeva z Damjanom in Mojco, poskušava tudi z idejo o Maliču, pa je Mojca kategorična za Ravno. Najprej misliva počakati Mojco v Celju in si Erzo ogleda šolski teren Golovec.

Potem naprej sama do Vidma – pa še naprej (Mojca in Damjan zamujata). Ker imava še nekaj časa Erzo takoj na prvi projekt Repišče (že odleten). Meni ni v mokroto visoke trave, pa še s strani piha. Erzo pa takoj v škornje in v goščavo trave in odpelje.

Erzov prvi

Spodaj, kjer pristane, še malo iščeva njegov telefon, preden nadaljujeva proti zbornemu mestu v Cvetlinu.

Malo naprej vidiva še en potencial in Erzo odvije gor. Tu je vsaj pokošeno (čeprav še sluzasto), da bi še mene skoraj prememilo. Pa piha preveč z leve, zato nadaljujeva.

Na pristanku samo še malo počakava in potem presedeva k Mojci in Damjanu in gor na Ravno goro. Na  startu piha že kar močno in takoj začnemo postavljati.

Erzo takoj v luft in z liftom v višave. Ostali pa kar čakamo, saj piha vedno močneje (Donačka 9+, Strahinjčica 11). Damjan na robu nadzira veter in končno pride kratka luknja, da potegnem in se še jaz z liftom odpeljem nad start.

Najprej malo drajsam sem in tja ob grebenu cca 100m nad startom in čakam na Mojco in Damjana (Erzo je že izginil z vetrom proti SV).  Ker nikakor ne potegneta, začnem bolj resno nabirati. Malo pod 1400 se mi ustavi, nazaj nad gmajne pa si s to višino (sam) tudi ne upam. In padem ven in spet zacurim na nivo starta in čakam in iščem in bluzim v močnem vetru (občasno me tudi rikverca), tako da naberem že krepko čez pol ure. Potem pa spet dobim močno dviganje do 1200 z zanosom na S mimo Cvetlina, pa spet stisnem rep med noge. Sem pa že preveč nazaj za robom, tako da samo še rinem naprej (z 10 in manj)  in po napolnjeni uri scurim v močnem vetru do uradnega pristanka.

Zoranov let

Počasi pospravim. Erza ne uspem locirati na FlySafe (itak, da je brez postaje), Mojca in Damjan se tudi ne javljata. Še vedno je tu lep sonček z bazicami, čeprav v smeri proti Z že vse temno.

Končno se Erzo javi izza madžarske meje pri Lendavi…

Erzov let

Potem dobim tudi Mojco po telefonu, ki pove, da je Damjan ravno odletel, ona pa da najbrž ne bo.

Odpeljem se reševat Erza (na Madžarsko), ki je po Googlu slabe 2h in 90km cest stran. Že pred Ptujem skozi prvo ploho. Vse zabasano in črno. Ko pridem proti Murski Soboti končno na AC, pa urnebes celo z rahlo točo. V Lendavi na lokalno cesto in končno po nekaj Km Madžarske do Erza (ravno je nehalo deževati).

Damjan medtem pristane blizu Varaždina.

Damjanov let

Erzo bi na vsak način še na kakšen projekt in na poti nazaj skozi Pince greva mimogrede še na start Pince.

Vse mokro (in visoka trava). Na startu med zidanicama pa piha konkretno od zadaj, tako da tudi Erzo odstopi. Ker pa vsaj enega še mora najti, ob AC blizu Lenarta najde na hitro novo lokacijo Gočovo – čeprav delno že pokošeno, spet v mokroti (da o položnosti ne govorim).

Precej kaskadersko odleti ob stari kmetiji na spodnji polici do ravnine spodaj…

Erzov uresničeni 2.projekt

Domen Kastner : Ane, kaj je tam še enega potenciala 😀 [10.5.2019 22:02]Andrej Erznožnik : Ta je bil na poti domov mimo strehe opustele bajte, ker je na Pincah pihalo dol! [10.5.2019 22:05]Albin Grmek : Čestitke pa če praf si me prehitel,si hujši od hudiča . Kapo dol bravo. [10.5.2019 22:05]

In potem še slabi 2h do LJU, kamor prideva že krepko po večernih poročilih…

Še vizualizacija

Za danes sem se že včeraj prijavil v Jato, kamor koli bo že šla, pa se je ta razblinila, saj je Suša povabil Erza in Mega na velike cilje v Avstrijo in se moramo reorganizirati. Sam pa zjutraj še ogledujem napačno napoved (za včerajšnji, namesto današnji dan) in imam čisto napačno sliko ciljev v glavi. Na koncu ugotovim(o) zmoto in se uskladimo za Slivnico.

Na Vrhniki k Milanu in do Pumpe, kamor pride okli 12h še Jean, ki je svojo Ano za hribolazenje odložil pri vznožju. In nas Milan zapelje gor na start, kjer piha v popolni modrini brez baz skoraj idealno J,JZ (občasno tudi bolj z Z) in takoj postavimo. In že pripešači še Ana, ki bo odpeljala Milanov avto dol.

V zrak Jean, Zoran in Milan. Hitro dobim dviganje nad vrhom in kar vrtim in vrtim. Jean je medtem že pobral in se odpeljal proti Uncu. Z Milanom sva blizu skupaj v vedno močnejšem dviganju. Na 2200 neham vrteti in se zapeljem nazaj, pa me še kar dviguje s 4+ proti 2500. Končno začne spuščati in usmerim se proti Borovnici (grem na Vrhniko…).

Ne vidim, da je medtem Jean na povratku z Unca scuril.

Jeanov prvi let

Ana ga pobere in še enkrat gre gor v kombinaciji s Kočevarjevim Martinom in Sernelom.

Tudi ne vidim, ko se Milan zapelje na Bloke, saj spremljam samo svoje curjenje 2-3 proti Dolenjim Otavam, kjer sem že na 1000 in se ne upam samo vreči čez proti Borovnici. Zdi se mi, da sedaj vozim proti vetru (SZ) in da je na vsaki višini neka svoja smer vetra. Poskušam proti Kožljeku, pa samo še dol, zato pobegnem nazaj proti Bezuljaku, kjer bom očitno pristal.

Pa na 100m nad tlemi (800nv) dobim neko bedno in hudo razmetano dviganje, ki ga po 10 min matranja zvrtim v lepo 3-4+ dviganje spet na 2200. In se zapeljem čez Ivanje Selo na Planinsko polje.

Tu pa se naslednje pol ure matram na vseh mogočih šibkih dviganjih (še najbolje je na Starem gradu), da na koncu omagam na uradnem pod Grmado.

Zoranov let

Milan se javi iz bližine Cerknice.

Milanov let

Ko že poskušam priklicati Ano za reševanje, se javi Poje, ki prihaja na Slivnico. Pobere me malo s poti in dostavi do Pumpe, kjer je že uspešno štopajoči Milan. Zapeljeva Jožeta gor ob dopuščeni možnosti, da gre vsaj Milan (ali mogoče celo oba) še enkrat v luft.

Jeanu medtem speštana elektronika telefona zaključi popravni let v Žireh…

Jeanov drugi let

Vizualizacija naših letov

Na startu na vrhu pa piha 9/12. Od naju nihče ne razmišlja o drugem startu, Jože pa kljub temu začne postavljati. Sernel in Kočevar pa tu čakata že od Jeanovega drugega starta.

Pride še skupina-tečaj I-Fly, ki bi mogoče vseeno malo počakali (!?). Jožeta kakšne pol ure razmetava po in pod startom, da na koncu nabere in se odloči da gre na spodnji start pri Štalah. Rinfuzo in pripetega v sedežu ga zapeljeva z Milanom dol direkt na travnik.

Najprej malo poskuša na zgornjem travniku, potem se prestavita z Milanom na naslednjega, ki je nekoliko bolj strm in tu se končno ob Milanovi asistenci uspešno odlifta v zrak. Jaz medtem odpeljem Jožetov avto nazaj na cestico, kjer uspem odtrgati dovod goriva, da negibno obtiči…

Medtem, ko Jože svoje odjadra, Milan odlaufa peš v dolino po svoj avto in po njega.

Jožetov let

Jaz pa obvestim avto asistenco, ki jo kmalu dočakam pri mrtvem Jožetovem avtu.

Veter se je medtem malo umiril, tako da je odletel tudi Martin (in seveda tudi tečajniki…).

Martinov let

Na poti v dolino pa se izkaže, da je šofer vlečne službe tudi veteran zmajarstva, padalstva in ulralight pilot…

Že včeraj, ko sva bila z Megom na mojem rojstnodnevnem ogledovanju lepih Obalnih krajev, smo se od jutra dogovarjali za današnjo Ivanščico v podobni sestavi kot predvčerajšnjim (že na poti s sredine Ravne gore/nesojene Ivanščice smo se večinoma strinjali, da bo v petek – danes res pravi dan za tja).

Pa na najini poti z Obale nazaj Mega zve, da sestava ne bo podobna, ker je polovica sredine sestave že zamenjana z drugimi udeleženci in da naj se izločeni organiziramo po svoje. Ker nas je takih več kot za en osebni avto, Erzo najprej organizira kombi, kmalu pa nam tudi potencialni sofer potrdi sodelovanje. In tudi prosta mesta so hitro zasedena.

Tako se ob 9h pri Rutarju (ob rahli zmedi, kdo je v katerem kombiju) k Erzu, Megu in Jeanu v kombi naložimo še Milan, Zoran, Zagorčev Boštjan, Bodlajev Jernej in šofer Marjan, ki kar prevzame krmilo. In ker je proti ZG že polna velikonočna gneča, gremo ekspresno po severni varianti.

Na startu postavlja že množica domačinov in nekaj gravitirajočih slovenskih padalcev. Piha lepo, zaenkrat prej premalo kot preveč. Takoj se začnemo pripravljati, kapljajo pa še novi in novi, tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Prvi startajo in le nekateri poberejo, zato še malo čakamo. Ko se jih že več obdrži in tudi naberejo v višave pa panika in v luft.

Kar hitro najdem lepo dviganje v katerem vztrajam v vrtenju skoraj do 2300 (tik pod bazo), preden se odpeljem čez. V rahlih popravljanjih dol do 1300 do naslednjega lepšega dviganja za Zlatarjem kjer spet poberem do 2000. Naslednje pobiranje je v plavini čez AC pri Začretju, pa spet za Krapinskimi toplicami do 2200 pod bazo. Potem vso pot do Klanjca vzdržujem višino okoli 2000 in se poskušam orientirati v višavah nad novimi pogledi/znanimi kraji.

Šele ko je grad Bizeljsko pod mano, sem (skoraj) prepričan, kje sem – da sem že v SLO. In si želim samo še, da bi prvič letel nad svojim vikendom v Sromljah in pomahal hčeri in vnukinji (pa tudi če pristanem tam zraven bajte). In se mi želja že izpolnjuje, saj hitro zacurim na najnižjo današnjo višino malo pot 1000 (vidim pa niže spodaj 3 padala, ki se matrajo še dosti nižje…).

Pa se naslonim na V pobočje Velikega Špička nad Pišecami in dobim lepo dviganje, v katerem se mi pridruži Jean. V zanosu dviganja v JZ smeri proti višini 2000 se pomikava vzdolž grebena nad Pavlovo vasjo (Silovec in moje Sromlje sta že blizu, ampak ju s te višine ne znam točno locirati, da o svoji bajti sploh ne govorim). In sva že tik pod bazo, zato neham vrteti in se usmerim proti Savi in Krškemu, ki ga vidim v daljavi. Pa me samo pozauga gor in sem v mleku baze in v nekaj sekundah na 2550 (in mi je jasno, da bom štrafnjen…). Ker mi je busola zdrknila pod kokpit in ker je kar živahno, smer držim samo po Naviterju, ki pa smer v sever občasno kar močno obrne (in očitno smeri generalno ne držim dobro, saj kasneje po tracku vidim, da sem tu obrnil za 90st v levo proti JV). Dviganje se ustavi in po nekaj minutah se začne spodaj svetlikati in pridem iz baze in nadaljujem vizualno proti Krškemu.

Ker sem prepričan, da je OLCjev CTR Cerkje šele pod Krškim čez Savo (Naviter me ne opozarja, ker ga nisem v redu nastavil, bolj natančno pa se tudi nisem pripravil, saj nisem pričakoval, da bom danes tukaj), se pogumno zapeljem v  CTR nad Nuklearko, kjer dobim še dviganje, da v rahlem dviganju čez Savo malo popravim višino.

In se potem zapeljem do AC in še malo čez.

Zoranov let

Vesel kot radio, saj sem prvič pririnil tako daleč (in sploh prvič v SLO).

Vizualizacija

Javim pozicijo Marjanu, ki je z Milanom že v Brežicah.

Milanov let

V slabe pol ure sta pri meni in potem se počasi začnejo javljati ostali. Zagorc je pri Ivančni.

Boštjanov let

Mega v Višnji.

Megov let

Erzo se javi blizu Mirne in njegova pozicija nas vodi od Trebnjega v neke rovte (ni jasno zakaj ?) ki je daleč stran od njegove realnosti.

Erzov let

Še vizualizacija njihovih 3 letov:

Ko to ugotovimo, se preusmerimo na Bodlaja, ki ga poberemo pri Šempetru.

Jernejev let

Erzo se medtem s štopom pomakne bliže Trebnju, kjer ga snamemo na vmesni lokalni železniški postaji in nadaljujemo do Ivančne po Boštjana. Še Mega poberemo pri uvozu v Višnji in gasa proti LJU, kjer nas pri Rutarju že čaka Jean, kamor je s svojega pristanka pri Dolu prištopal.

Jeanov let

Vsi zadovoljni še in še…

Smo se že včeraj dogovarjali za današnjo Ivanščico. Pa je zvečer napoved SV precej pojačala v S (zeleni pas na 800 desno naprej od Ptuja in dol), zjutraj pa ne bistveno spremenila.

Ker pa smo odpravo zaresno organizirali (predvsem Igor, ki je organiziral kombi in Pirš, ki je aktiviral reševalnega šoferja – AtaPirša, ostali smo se pa bolj prijavljali na proste zice), smo kljub temu ob 9:00 pri Rutarju: Erzo, Zoran, Pirš 2x, Turčin, Igor, Milan in Nevidni. Glede na prometne zastoje se odločimo za J varianto (čez ZG) in Igor stopi na gas in čez cca 2 uri in pol vožnje in ugotavljanja in jadikovanja, kakšen veter bo na Ivanščici (iz istega vira podatkov dve aplikaciji kažeta 4/5 = 11/14 m/s) smo na Ivanščici.

In tu na kraju samem izmerjeno piha 9/13,4, vendar tekom čakanja pade tudi na 8/11,7 z šibkejšimi vmesnimi luknjami. Ko pridejo še domačini, ki so prvotno zatrjevali da bo, na licu mesta pa pokličejo nazaj (že v dolino odpeljani) kombi, da jih prestavi na Ravno goro, tudi mi odnesemo robo nazaj v naš kombi.

In gasa dol in čez pokrajino in spet gasa gor in smo na Ravni gori sever.

Sprejme nas lep veterček in takoj postavimo, da veter lahko usahne. Malo čakamo in potem v luft Pirš, Erzo, Igor, Nevidni, Zoran in potem še Turčin in Milan.

Prvih 5 po malo onegavljenja sem in tja ekspresno scuri na (nekdanji) uradni pristanek (ki je sedaj opuščeno močvirje, saj vsi odletijo in nihče več ne pristaja tukaj…).

Zoranov prvi
Piršev prvi
Erzov prvi

Andrej Erznožnik : Lutrija Hrvatske [17.4.2019 20:38]
Igorjev

Pavel Kante : A je ta gora preveč ravna???;)lp. [17.4.2019 18:42]Turčin – Alojz Turk : Aja, tudi dvakrat. Komentar sem pripisal k takratkemu [17.4.2019 21:20]

Turčin in Milan in 3 Hrvati, ki so startali za nami, pa vrtijo in nabirajo in se odpeljejo nazaj čez hrib novim daljavam naproti…

Razen Milana, ki nabira do 1400 in se mu (tukaj je prvič in spoznava nove starte in geografijo) zdi bolj varno, da ostane na tej strani in ravno pristaja, ko pride AtaPirš po nas.

Milanov let po višavah

Po taki blamaži večina hoče na popravca.

In smo kmalu spet gor na startu, kjer nas spet sprejme veter, ki usahne takoj ko postavimo.

Potegneta Nevidni in Igor in zacurita.

Igorjev drugi

Turčin – Alojz Turk : Kratkega imaš (danes izjemoma), ampak Vozi-Miško si bil pa odličen, hvala. Možeš ti tako i vezanih očiju unatraške  [17.4.2019 21:19]

Naju dva s Piršem pa Erzo ustavi, naj raje počakamo, da spet pihne (takrat bo termični steber potegnil gor). In ko konkretno spet pihne v luft Pirš in Erzo in jaz.

In se Erzo zapelje bolj ven, jaz pa malo manj, ko dobiva takoj vsak (skoraj) svoje dviganje, ki se više združi v eno. In vrtiva in vrtiva in vrtiva že v zanosu nad južni start (jaz do 1200), ko se odpeljeva proti J.

Medtem pa se Pirš že pridruži Igorju in Nevidnemu

Piršev drugi

Na vrhu dviganja imam kar razmetavanje in čutim močan S, ko pa zacurim, se vse umiri. Ko sem v bližini Trakoščana že na 700 (400AGL), pa dobim spet močno dviganje, medtem ko vidim, da Erzo curi proti Bednji.

Erzov drugi

Tudi približno si ne želim sam naprej nabirati in riniti v smeri neprijaznih gričev (Strahinjčica? Malogorski?…), zato se zapeljem v velikem loku proti Erzu in pristanem v močnem vetru en travnik stran.

Zoranov drugi

Ko pospravim, so ostali že s kombijem pobrali Erza in čakajo name na bližnji cesti.

Potem pa do Krapine in na AC do ZG. Med vožnjo vzpostavimo stik s Turčinom.

Turčinov let

Turčinov Komentar leta:Hvala Erzotovi eskadrilji za povabilo na prosti zic v kombiju. Se priporočam za še kdaj. Logistika poštimana v nulo.
Prvič na legendarni Ifki, a je pihalo, da so tudi najpogumnejši odnesli ruzake nazaj v avto.
Na Ravni gori (tudi prvič) piha kar premalo za udoben rikvercštart. Prva jakostna skupina pocuri, druga malo navije(mo). Trije se vržejo naprej, jaz za njimi. Stebri kot puter, grem ven, pa kar ne neha gor letet. Zunaj pa skuštrano, da sem vse dvojno not prinesel. Onih treh ne vidim nikjer več. Čisto sam, čisto izgubljen. V mrču proti soncu zgleda ena sama neprekinjena divjina. Edina orientacija je letenje na jugozahod, proti soncu. Nevidna Riba je svetoval, da po ravnini, ker je v vetrovnem gričevju žleht za pristajat; upoštevam, hvala. Sprožilcev skoraj ni, če kakšnega le ubodeš, gre pa tam 4 metre dol. Edina stvar, ki jo iščem po tleh, so bolj ornk ceste do večjih vasi, kjer mogoče premorejo kako gostilno, pravzaprav birtijo.
Sem v TMA Zagreb na 1500 metrih. Začne se na 300 GND, torej kršim za okroglo tisoč, Flayme pa trdi, da za 1650 ???
Krajevna imena so na njegovem zemljevidu dosledno nenavedena. Končno najdem “Bezovina”. Aha, zdaj pa vsaj vem, kje sem. Če bi pišalo Klompare ali pa Čarapišće, bi vedel ravno toliko.
Grozljivo, tole ravninsko letenje, ni za moje živce 
Potem me en steber le začne malo razgibavati, ampak zunaj je gmah. Mi je jasno, ko pogledam na inštrument: TMA Dolsko, nič več Zagreb! Tam dol čez Sutlo imajo zgleda vse na glavo obrnjeno. [17.4.2019 22:16]
Igor : Si dokazal, da se vseeno nismo peljali v 3 pm na uro gledat. Bravo zmagovalec RG in seveda kombija. [17.4.2019 21:35]
Andrej Erznožnik : Lutrija Hrvatske, taka je RGS, čestitke, vsaj razočaran ne moreš bit [17.4.2019 22:02]
Turčin – Alojz Turk : Na Lutriji i ćorava koka ponekad zrno pronađe. [17.4.2019 22:34]

In ga po obisku Hoferja (nekateri  imamo večerjo z enim hodom, nekateri z dvema, nekateri pa z devetimi…) poberemo na železniški v Krškem.

Vsaj eden ni obžaloval te ekspedicije na Hrvaško…  

In še vizualizacija naših letov:

Danes pa napovedan super dan z ugodnim JV in lepo termiko in tudi posamezni elementi PP napovedi so vsi OK praktično po vsej SLO (le jutranji zob inverzije mi malo pokvari začetek dneva). So bile včeraj razne ideje, sam pa sem se najbolj nagibal za Smuk.

In zjutraj pošlje Erzo zborni SMS za Smuk. Že pred napovedano 10h se pri Rutarju naložim v Megov avto, kjer so še Erzo, Uki in Dule. Na parkingu se zbira še drugi avto (Nevidni, Pirš in Igor in Vasil), zaspanec Milan nas bo sledil s Pojetom, pa še Simon in Štusov Dušan sta v igri in se bodo pokupčkali, tako da bodo pustili avte na strateških točkah.

Prvi smo na Smuku na štartu. Kljub zgodnji 12 uri, piha že lepo gor (termika) in počasi se začnemo pripravljati. Kmalu se zberemo vsi in vsi si tudi želimo, da bi bil nekdo drug prvi. Na koncu je prvi Uki in takoj za njim je v luftu še Erzo. Čez nekaj časa še Planinšek in Poje. Ampak kar matrajo se okoli štarta in v začetku ne delujejo nič kaj spodbudno.

Potem veter za nekaj časa ugasne in čakamo. Ko spet začne pihati, počasi v luft še drugi. Sam še kar taktiziram in čakam, saj naj bi bilo kasneje po napovedi vedno bolje. Potegnem med zadnjo tretjino jate in v začetku lepo naberem, pa zacurim spet na nivo grebena in potem pol ure drajsam in se borim in rešujem (se že vidim scurjen), da končno dobim steber do 1600, ki me že odnaša nazaj (Igor in Vasil sta nabrala in se odpeljala malo prej).

Podletim Vasila, ki išče dviganje, da bi še več nabral, nato pa sem na Uršnih selih ves obupan že skoraj na tleh in pristajam, ko se matram globoko pod cerkvico na Ljubnu. Pa se nekako rešim (sam ne vem kako) in naberem do 1600  in do Straškega hriba. Tu pa neko razmetavanje in kar ne morem nabrati kaj dosti nad vrh, ko pride od nekod nazaj Simon, ki hitro nabere in se odpelje za Straški, sam pa se komaj nad grebenom zvlečem do Plešivice in šele pri Dvoru najdem lepo dviganje do 1400.

Naprej proti Žužemberku, ko Uki javi, da je nekje pri Krki na tleh.

Urošev let

Simon pa nekaj kasneje podobno.

Simonov let

Igor : Hvala za avto in bivšega šefa. [16.4.2019 18:24]Simon Grimšič : Pivo in salama zakon. Družba tudi. [16.4.2019 19:02]Simon Grimšič : Dan za ponovitev. [16.4.2019 19:02]Simon Grimšič : Citat mojega šefa: Drugič povej in mi bo čast da smem postreči ter bom pekel na žaru in pijače bo v izobilju [16.4.2019 19:08]

In tudi Pirš je nekje tam na tleh.

Alešev let

Aleš Pirš : No ja Skoda za curazo. Drugace smo pa lepo navijal. [16.4.2019 15:00]

Do Valične vasi nič kaj konkretnega in sem že spet na 600m, ko vidim, da čez Krko sem prihaja Igor, ki potem pristane spodaj pod Valično.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta:Curaža. Dokler sem vztrajal pri zastavljeni taktiki je bilo super. Uzdajseuseiusvojekljuse. [16.4.2019 15:44]Boris Čebulj : A ni tam od Dvora naprej najboljš špura direkt po dolini [16.4.2019 19:24]Franek Rakun : Obetaven dan ki pa pomeni določeno razkiranje za pilote ki radi raziskujemo in odkrivamo nove erogene cone in ne samo drgnenje istih smrek,ponavadi se noro obrestuje,včasih pa je treba tud pristanke nove spoznat  [16.4.2019 19:33]Igor : @Boris: Vse bi bilo boljše kot kombinacija preskoka s severne strani reke Krke na južno, in potem poskus vračanja na severno, ravno z namenom ujeti “ta sredinsko” varianto. Bolje bi bilo, če bi nadaljeval proti JZ, ko sem že preskočil v tisto smer. [16.4.2019 19:45]Igor : @Franek: Tako nekako kot si zapisal. Karavanke sem letos kar trikrat kar ok obdelal (za nas navaden smrtnike). Opcije so bile Smuk, Lisca, Golte in Čaven z Julijci. Čaven in Julijce sem odpisal zaradi napovedanih pokrivanj in visokih razvojev (pa tudi nekaj tega sem že letel). Lisco sem črtal zaradi tveganja, da bom končal pod Dobrovljami (glede na Smuk vprašanje, če bi sploh do tja prišel). Sem pa resno razmišljal, da bi te poklical za mnenje za Golte, pa sem rekel bom zjutraj. Potem pa se je kar hitro odvrtelo za Smuk. In sploh ni bil slab dan. Le ena slaba odločitev (še zdaj ne vem zakaj se, tam okoli Žužumberka, nisem držal linije, ki sem si jo najprej zamislil) in dneva je bil konec. Glede na Megatov in Vasilov let (še kakšnega bi lahko naštel ampak airspace in podobno) je Smuk bil pravi štart. [16.4.2019 20:04]

Pa spet čudežno dobim dviganje do 1200 in čez gmajne na travnike proti Muljavi, ko dobim steber dneva, ki me odpelje do 2000 in se mi zdi, da je vse na dosegu…

Pa čez griče do Velike Loke spet bolj ali manj izgubim vso bogato višino in bi spet pristal, če ne bi pri Gatini dobil sprva zanešeno in slabo dviganje, ki pa se više spremeni v +6 in sem že čez 1450. Pa me zaskrbi, da ne bom rdeče štrafnjen. In se še v dviganju odpeljem naprej, čeprav bi šlo gor še ohohoho… In se samo še zapeljem čez Grosuplje v Šmarje-Sap na tla…

Zoranov let

Ko pospravim, Mega objavi pristanek v Cerknici.

Megov let

Domen Kastner : Uuu lepa kr mal po svoje čez Suho krajino…Congrats! [16.4.2019 16:24]Aleš Pirš : Zakaj si nas zapustu…p. [16.4.2019 17:56]Igor : Bravo. [16.4.2019 18:18]

Vasil je odpeljal vse do Vrhnike…

Vasilov let

Nevidni pa je bil na koncu leta neviden nekje v Podlipski za Vrhniko…

Dokaj hitro dobim prvi štop do Škofljice, tu pa čakam debelo uro (in gre vsaj 333 avtov mimo…), da mi na koncu ustavi madžarski Hrvat, ki z volanom na desni, po lokalnih cestah (ker nima denarja za vinjeto…) od 4h zjutraj od doma vozi v Italijo. Parkirišče pri Rutarju mu je točno na poti, saj nadaljuje čez Ig na Jezero in Vrhniko…

Poje je neplanirano zaključil let nekje pred (ali za) Slivnico…

Pojetov let

Jože Poje : Tam pri Turjaku, kaj pri, pod Turjakom, je bilo pa res nizko, sto metrov nad dnom doline. S take luknje nisem še nikoli ven prilezel. Potem sem šel pa medvede strašit… [16.4.2019 20:42]

Erzo pa je preletel Megov pristanek in se zapeljal do Hruševja…

Erzov let

Komentar leta:Lažni alarm o dobrem dnevu, ki to ni bil – tukaj. Grem prvi s Smuka in na Straškem nizek, obupujem ne gre gor, že na Smuku ni šlo, kar pristat bi šel. Zaskrbljen sem za ostale, saj ni nikjer videt nikogar. Potem jih zagledam: eskadrilja štrih visoko za mano, fak. Takoj dobim voljo. Extra pobiranje na Blokah [16.4.2019 20:37]Domen Kastner : Kolk si ocenil, da si bil nad tlemi na Blokah? [16.4.2019 20:15]Janez Kocjan – JanKo. : a s moru “zajebat”!? škoda! ;)) [16.4.2019 20:19]Janez Kocjan – JanKo. : sm te vidu nad Krko, k sm ležu na štartu! visok je zgledal, visok! ;)) ;)) ;)) [16.4.2019 20:20]Klemen Rajh : Uu, lepa lepa! [16.4.2019 20:51]Marko Kejžar : Uf, lepo in škoda hkrati 🙁 [16.4.2019 21:17]

Od preostalih je Milan spoznaval novo lokacijo lokalno ob grebenu.

Milanovo spoznavno letenje

Milan Velkavrh : Za prvič super .. [16.4.2019 16:12]Jože Iskra : Ne verjamem. [16.4.2019 19:53]Jože Iskra : Dobro [16.4.2019 19:54]

Tudi Dušan se je držal bolj grebena.

Dušanov let

Dule pa je takoj po startu zagnezdil in mu je šel Planinšek po toplandingu pomagat (po začetnem lepem drajsanju okoli starta).

Planinškov prvi del

Janez Planinšek : Pristal nazaj na vzletišče in šel reševat kolegu padalo z drevesa, vse se je srečno končalo. [16.4.2019 20:35]

V drugo pa je nabral le toliko, da se je zapeljal v Črmošnjice.

Planinškov drugi del

Igor : Bravo za skrb in kolegijalnost. [16.4.2019 18:26]

Še vizualizacija naših letov: