Ker je danes še vedno nek SV in više S SZ , da Erzo (med drugim) idejo za Žbevnico. Uki potem naštudira vse napovedi (s poudarkom na Parapente) in potrdi to kot najboljši izbor.

Ob 10h na Železniški Erzo in Uki k meni, saj je za tiste kraje LC nujen. Še Mega in Dušan prisedeta na Uncu in dol. Čez mejo gremo vseeno pri Rakitovcu, da se na Zavoju prepričamo, da res konkretno piha dol. In potem nazaj gor čez Brest in okoli na Žbevnico.

Na vrhu kar nekaj vetra in na prelepih travnatih poljanah vršnega pobočja se v mehki travi pripravimo na čakanje (napovedanih) baz. Dušan je glede svojega starta vedno bolj skeptičen, ko opazuje prednji rob z gmajno in obljubljane nevidne pristanke za njim.

Ko po kakšni uri baz še ni, Uki zgubi živce in postavi in odleti … in scuri v Dane.

Ukijev prvi let

Z Dušanom (da se seznani z LCjem) greva dol po Ukija in nazaj gor. Medtem je veter upadel in začel celo vleči bolj S z leve, zato začne Erzo priganjati. Ker Dušana tudi spodaj videni pristanek ni prepričal, se dokončno odloči za šoferja LCja, ostali štirje pa hitro postavimo.

Spet prvi v luft Uki, za njim Mega, pa Zoran in Erzo. Uki v desno in zacuri, Mega v levo in ven od pobočja, Erzo za njim. Tudi sam zavijem v levo in me ob pobočju začne rahlo dvigati. Mega začne nabirati, Erzo tudi in ko naberem ob pobočju še nekaj metrov se jima pridružim. Uki se bori desno od starta v nižinah nad sedlom ob cesti in se kmalu dokončno preda.

Ukijev drugi let

Kar nekaj časa mi trije vrtimo na S strani in nabiramo, da se končno s 1600 odpeljem nazaj čez hrib v rahlem spuščanju proti Zavoju. Erzo takoj za mano, Mega pa višji bolj v smeri Z (smer KP 🙂 ). Naslednje lepo dviganje vrtiva z Erzom nad Zavojem proti Buzetu (jaz skoraj do 1700). Najprej razmišljam o smeri proti dolini Mirne in Motovunu, potem za Erzom, ki se usmeri bolj levo proti jezeru Butoniga, zadaj za Motovunom.

Tja pridem na 900m, pa Erzo že vrti in nabira in še jaz z njim. Še Mega pride (iz koprske smeri 🙂 ) pod naju, pa hitro nabere nad naju.

Naprej v smeri konca Istre (Pula), ki je tudi v resnici vedno bližje in že vidna v daljnih meglicah. Še nekaj vmesnih popravkov, s katerimi pridemo mimo Pazina, čez Sveti Petar u šumi, potem pa samo še počasna curaža skoraj do Kanfanarja.

Erzo pristane prvi.

Erzov let
Andrej Erznožnik : Res nam je bilo malo hudo na štartu, ko po včerajšnji ideji za semle, nočejo butnit baze kakor smo si jih tu v Krematoriju želeli. Na štartu ob 12.05. Piha močno, baz ni, potem ena lepa, gre in crkne in v čakanju na več – nič več. Potem nekaj sestavimo z letenjem, brez ene baze. Prav dobro se počutim, ko takole po več letih spet nad Butonigo, Pazinom in Žminjem. [13.9.2019 22:02]

Jaz cca 500m naprej.

Zoranov let

Mega je dovolj visok še za kakšen km, pa vseeno pristane pri meni.

Megov let
Marko Kejžar : Hudo. Treba zdej enosmerne trenirat 😋 [13.9.2019 18:18]Andrej Erznožnik : Mega je imel za cilj Koper, nakar se je izgubil [13.9.2019 20:17]

Vesel ko radio, saj česa takega res nisem (nismo) pričakoval(i). 🙂 :-). Tako lepo usklajenega letenja jate (treh) doslej še nisem bil deležen. Razen seveda Megovega začetnega tavanja v višavah sem ter tja, ki ga je potem proglasil kot nadziranje naju z Erzom… 🙂 .

Še vizualizacija:

Še pospraviva ne, ko sta Dušan in Uki že pri naju.

Erzo javi, da je pri domačinih, blizu katerih je pristal in ko pridemo tja, se že nataka malvazija in hrustajo napolitanke. Pridružimo se še mi, potem pa jaz opazim bližnje zrele fige. Gazdarica odobri nabiranje in prinese posode in lojtro, da se vsi (gostje) družno vržemo v akcijo. Ko opustošimo drevesa in smo napojeni in siti, se poslovimo in via LJU kar počez čez Istro nazaj.

Na Črnem Kalu naložimo kot 6-tega še Nevidnega (ki je letel od Lijaka do Buzeta) do Razdrtega in mimo Unca na Vrhniko, kjer se preostali zadnji trije nabašemo še prebranca pri Železniški…

Danes pa kaže, da bo Zavrh, če le ne bo preveč vetra (opcija še Dobrovlje ali Gorenjska, ostalo je predaleč za naše kombinacije). In ker Erzo sumi, da bo malo preveč vetra, »pošlje« naju z Milanom v izvidnico (on ne more prej :-)…).

Ob 13h pri Škorpijonu Milan k meni in gor. Na poti na start manjša neprijetnost z lastniki, ki povzroči obema prav slab občutek.

Na startu nič vetra (1-2/3,9). Malo za nama pride še Štusejev Dušan in prinese malo več vetra. Sporočimo Erzu, ki ga ugodni vetrni pogoji takoj spravijo na obrate in se že odpravi na pot.

Mi začnemo takoj postavljati in v luft: Zoran, Milan, Dušan.

Dviganje dobim pred startom, na Trebelniku samo curim in nazaj desno od starta, kjer spet naberem. Takrat pride na start tudi zapozneli Erzo in začne postavljati.

Končno sem malo več nad startom (1000) in za Milanom, ki se pobira levo od Trebelnika. Skupaj zavrtiva in s 1100 naprej proti Bistri, kamor nizek pride tudi Dušan. Piha zelo V, včasih se mi zdi celo JV. Nad Bistro pa dobim lep steber, ki me dvigne skoraj na 1300. Odnaša me proti Z nazaj čez kamnolom v smeri Logatca, ampak vseeno se mi zdi prenizko za nazaj čez gmajne. Nad Verdom še eno manjše dviganje, da z višino, kot še nikoli zapeljem čez Staro Vrhniko in visoko mimo stolpa na Planini in naprej mimo Ulovke naravnost v konec Podlipske, kjer pa v močnem dolinskem vetru obrnem in po malo poskusov pobiranja pristanem za vasjo Podlipa.

Zoranov let

Med pospravljanjem se javi Milan s pristanka pri Verdu blizu Šodra.

Milanov let

Dušan pa je na uradnem.

Dušanov let

Ko pospravim, samo stopim do ceste in mi ustavi prijazna medicinska sestra iz Idrije, s katero takoj najdeva skupne znance. Zapelje me v Vrhniko, medtem pa Dušan do Verda in z Milanom po mene na konec Podlipske…

Na srečo pa Erzo že leti čez Vrhniko proti Ligojni, tako da vsaj polovica njune poti ni bila zaman.

Erzov let

Zaključno druženje v gostilni na Verdu, kjer opazujemo Jeana in Martina, ki letita mimo na pristanek.

Martinov let

Potem naju z Dušanom Milan zapelje še gor po avtomobila.

Še vizualizacija:

Glede na napovedan SV se pogovarjamo za Zavrh kasneje popoldne. Zato dopoldan na projekte blizu Vrhnike.

Ko pa se vozim proti Vrhniki vse popolnoma pokrito in Zavrh celo v bazi.

Najprej na tale start za Logatcem, ki bi bil lep, če ne bi bila pod startom pod cesto skladovnica hlodov. Malo tavam naokoli, na koncu vidim edino (varno) možnost pod hlodi.

Piha lep konkreten SV (4/6) in samo stopim po pobočju v zrak. Lepo drži še vse do tal.

Zoranov prvi let

Potem grem naprej na Logaške Žibrše, ki je zaresen start in na vrhu piha tudi do 8, pa še S čisto z leve. Zdi se mi preveč vetra glede na drote, gmajno in razmeščene kmečke objekte (start pa je preveč lep, da bi se zapeljal samo malo dol po travniku). Zato po uri modrovanja s samim seboj odstopim, saj veter nič ne oslabi.

Medtem tudi Erzo zaradi nespremenjene vremenske situacije odpove Zavrh in predlaga skupne projekte.

Nazaj v Logatec in za naseljem pri zadnjih hišah po travniku in pravokotnem ovinku v levo sem gor na vrh pobočja. Piha močno in po kotanji in pobočju gor.

Lepo hrbtno dvignem Rooka, pa mi ga sunek nasloni na bližnji borovec. Grem malo bolj stran od roba in potegnem in sem v zraku in že vidim, kako bom lepo zavil na ovinku v desno in daleč dol na travnik. Pa me samo spusti skoraj na mestu dol pred prvo hišo, da mi še v ovinek ni treba.

Zoranov drugi – skokec

Ko nabiram, čutim, da se veter prav močno zliva dol po kotanji (čeprav na vrhu drevesa šumijo in se krivijo lepo gor – rotor?)

Zdaj pa v Strmco na Zaplano, kjer počakam Erza na Jožetovem pristanku s Špiklja, ki se lepo dviguje čez dolino in daljnovode.

Erzo se naloži v LCja in dol proti Staremu malnu in na drugi strani gor od zadaj na senožeti pri zaselku Jelovec. Pustiva LCja pri zidajoči novogradnji in psu, ki prijazno laja in z robo (jaz rinfuzo še od prej) na vrh.

Piha močno direkt od SV od prednjih gričev (4-6/8). Malo modrujeva in cincava, saj je start in bližnja okolica prelepa (pa še v nulo pokošena), naprej doli pa v vse smeri sama gmajna, grape (in 380kV daljnovod). V takem tudi Erzo ne razmišlja, da bi šel čez daljnovod in grapo na nasprotno pobočje (kot Poje), čeprav je vzel zaresno opremo…

Potem pa le začne postavljati, jaz pa zraven.

Erzo potegne prvi, pa ga kar noče dvigniti, potem pa le zajadra in v zavoju ob pobočju levo in nazaj dol na konec travnika.

Erzov let

Mene pa vzame takoj, potem pa podobno zavjugam.

Zoranov tretji let

Na pobočju zadaj nad Jelovcem proti Ulovki pa sva oba videla še eno lepo pobočje nagnjeno od severa, ki ne sme ostati neodleteno.

Premakneva LCja in odpešačiva gor po (tudi v nulo pokošenem) travniku.

Postaviva v vetru, ki v sunkih piha striktno z leve. Potegnem prvi in dvignem skoraj pravokotno na pobočje, potem pa kar laufam dol, da speljem … in se zapeljem do konca travnika, malo pred prvo hišo.

Zoranov četrti let danes

Erzo pa malo za mano. Novnovnov !! 🙂

Erzov let

Ker pa je vmes sonček raztopil temne oblake, kar obsediva na soncu na travi in uživava v razgledih in padalskem modrovanju in obiranju tistih, ki niso zraven…

Pri prejšnjem obisku Baške sva po pohodu skozi kanjon Vrženice stala na vrhu tega pobočja nad zalivom Vela luka daleč spodaj in občudovala panoramo preko zaliva Male luke in čez morje do vrhov Velebita zadaj. Takrat sem si obljubil, da pri naslednjem obisku sem prinesem padalo.

Ves teden je nažigala močna burja, za danes (zadnji dan pred odhodom) pa je bil napovedan upad. Zjutraj se (s padalom) od Bunculuke odpraviva kar po direktni poti čez hrib proti Veli luki. Ob jutranjem odhodu okoli 7h burja še kar piha, ko prideva okoli 9h sem, pa je že skoraj prešibka.

Iščeva primeren prostor vsaj za razgrniti padalo s čim manj kot britev ostrega kamenja in ga res najdeva tik ob potki, ki se začne spuščati strmo po pobočju (če ga ne bi našla, bi morala začeti z aktivnostmi plana B…).

Alenka mi vztrajno in previdno razgrinja padalo, da se ne natakne na ostre skale. Kljub temu se štrikci kar nekajkrat ob dvigu zataknejo. Ob prvem uspešnem dvigu in stabilizaciji že mislim, da bom lepo odletel, pa se po nekaj korakih spotaknem…

Še nekaj poskusov dviga z zatikanjem, potem pa se le vse poklopi in M24 mi zagrabi in po nekaj korakih po skalah speljem…

Dinamike burje je vseeno dovolj, da z M24 celo pojadram levo ob pobočju do do naslednjega grička in nazaj do zaliva in ob spuščajočem pobočju proti rtu in še sem in tja ob pobočju in nad morjem zaliva Velika luka, da potem stopim na tla na lepem (delno osatasem) travniku za plažo.

Zoranov let

Vesel kot radio zaradi prečudovitega letenja in seveda novnovnov-ega starta.

Skoraj tako, kot jadranje na laminarcu na bolgarskih plažah prejšnji mesec…

Ker je bil zjutraj tako uspešen letalni začetek in je danes zadnji dan pred odhodom, pa pod večer optimistično še na tale hrib nad Drago Bašćansko. Tu sva bila že zvečer pred tremi dnevi, ko naj bi močna burja pod večer malo oslabela – takrat bolj na ogledih, kot z resno mislijo za letenje. Pa je bil takrat res lep večerni pohod po idiličnih ovčjih pašnikih med kraškim kršem do predvidenega starta, kjer je pa burja že v večernem mraku še vedno nabijala.

Danes pa po poti do sem piha prijetno (malo), tako da sem (sploh po jutranjem uspehu 🙂 ) poln optimizma.

Ko prideva na vrh, pa namesto šibke burje piha J popolnoma z desne. Položno pobočje je (za te razmere) res zgleden start, le ta veter z desne…

Nekajkrat poskušam dvigniti poševno na položno pobočje v smeri vetra (seveda se štrikci tudi zatikajo za skale), pa mi ne zagrabi. Potem se mi enkrat le zdi, da bo in zalaufam po pobočju v smeri vetra in potem zavijem levo proti robu in me že vzdigne, potem pa me bočni veter potisne v levo v grapo, da zaružim pod rob…

Zoranov poskus leta…

Alenka mi pomaga pospraviti…

Danes napoved podobna kot včeraj z več možnosti dežja in manj vetra J, JZ smeri. Greva z Alenko na izlet v kraje, kjer sem se predvčerajšnjim vračal domov in sem opazil nekaj lokacij.

Najprej na tale prelep travnat grič za Rašico, kjer ni še nihče (zabeleženo) odletel.

Z Rookom, Alenko in kužkom na vrh griča, ki je meni primerno strm in si ne obetam težav.

Pa me seveda čakajo, saj piha od zadaj – S (kaj drugega sem pa lahko pričakoval…).

Alenka mi sekundira s trakcem, ki enakomerno vztraja kar nekaj časa od zadaj dol. Ko pa enkrat trakec pade, potegnem in lepo odletim in poletim na naslednji travnik ob kolovozu.

Zoranov let

Novnovnov in vesel kot radio.

Naslednja je tale bela pika, ki jo je pred časom naredil Erzo. Seveda je to spet položen grič Erzovega tipa. Piha pa lepo gor, idealno šibko.

Potegnem prvič, pa ga le s težavo zrinem čez polico in me vzame le za toliko, da sedem na tla pred spodnjim robom travnika.

Z nabranim Rookom še enkrat gor. Počakam, da spet lepo pihne gor in potegnem in lepše speljem, da me pred spodnjim robom lepo dvigne čez drevesno mejo in v slalomu na levo zapeljem do konca spodnjega travnika pred cesto.

Zoranov skok in let na 2.lokaciji danes