Igor naštudira, da bo za danes a) Kanin ali b)Vogel in že navsezgodaj zjutraj mu vse elektronske in osebne informacije pokažejo na Kanin. In ker tega starta še nimam, sploh ni vprašanje, da grem.

Malo čez 8.30 startava od Igorjevega Hoferja čez Gorenjsko in Predil v Bovec. Na jajčka in do C postaje, kjer počakava še domačina Rusca (Boris Šulin) in Nemčiča (Tomaž Evačič) in v vročini poletnega dne še nekaj ovinkov gor po šodru na start Škripi. Za to šodrasto okolje super urejen start (mrežica čez šoder za 2-3 padala. Počasi postavimo (piha že lepo gor, vendar pa je inverzija kar vidna in tuji padalec, ki je startal pod C-postajo, nekako ne more pobrati). Dobim navodila, kje se predvidoma pobira in ob 13h gremo v zrak: Nemčič, jaz, Igor in po kar nekaj taktiziranja še Rusc.

Kar nekaj časa vrtimo na razu na levi, potem se malo raztepemo. Nemčič po uri lokalnega matranja scuri na uradni pristanek.

Tomažev let

 

Fotografija osebe Boris Šulin.

Igor in Rusc se po pol ure matranja, ko ne moremo nabrati nad 2000, odpeljeta proti Boki, jaz kmalu za njima in potem na pobočju nad Učjo naslednje pol ure poskušamo nabrati spodobno višino. Igor nizek obupa (ampak samo lokalno, generalno tudi pod razno ne bo odstopil…) in se vrne nazaj pod rešilni Rombon, kjer čez nekaj časa bogato nabere na 2000.

S Šulinom se še nekaj časa matrava, potem odpelje s 1600 čez dolino na Polovnik, jaz z dobrih 1750 nekaj kasneje za njim.

Na Polovniku najprej rodeo nizko, potem okoli vogala vedno višje in na Krasjem vrhu končno nad greben in vrh (ampak rodeo je bil pa na vseh višinah…). Šulin odpelje s 1900 čez dolino na Stol, jaz najprej razmišljam, da bi šel nazaj za Polovnik in Čezsočo v Bovec (matrajo me večerne zemeljske obveznosti v LJU). Ker pa je še dovolj časa, potegnem tudi sam za njim čez Soško dolino, saj predvidevam, da bo na Stolu bistveno bolj umirjeno. Igor je že za nama v Polovniku.

Ko priklopim Stol od zadaj lepo nad grebenom, na J strani ni kaj dosti bolj umirjeno in rinem v JZ proti startu in vrhu Kobariškega stola. Ker pridem komaj kaj nad greben vrha, mi je počasi zadosti in se nekaj za anteno na vrhu obrnem nazaj. Tu malo zavrtim in naberem in ko sem lepo nad grebenom, se odločim, da to izkoristim in odpeljem čez na S stran direkt  na Boko.  Tam še malo popravim in ob pobočju (skoraj ne morem verjeti, da mi uspe priti mimo vsega Bovca od zadaj po pobočjih) do uradnega pristanka (nočem pa pristati kjerkoli, saj imam ves čas v glavi navodila domačinov, kakšni so problemi z letališčarji in naj se le izognemo pristajanju kjerkoli, razen na uradnem…).

Zoranov let

Še med pospravljanjem me pride rešit Nemčič, ki me dostavi do gondole. Tu pa ravno pristajata Jani in Darja. Večerne zemeljske obveze moram skenslati, čeprav sem rešil avto, saj je Igor z druščino nekje pri Gemoni…

Še malo poklepetemo z Darjo in Janijem, potem onadva odmotorirata proti KG, jaz pa v Kobarid, kjer malo po mojem prihodu pristaneta Igor

Igorjev let

in Rusc

Šulinov let

Pa še ostali domačini in preštevilni tujci.

Pa še vizualizacija

 

Še zaključno druženje pri Teji in gasa v LJU.

Super !!!!  Novnov, novo okolje, lepo letenje, krasen dan…

Danes burja na Primorskem in tudi sicer V čez SLO. Gorenjska kar nekam pokrita, šibka inverzija na 900. Z Igorjem in Jeanom se večkrat slišimo. Jean je odločen za lokalno Grmado, z Igorjem so opcije od Vogla do Čavna. Bohinj više pokrit, na Kovku burja do 11/17m/s.

In na koncu se odločim za Jeanovo Grmado in še Igorja shecam, da gre (čeprav ga najprej ne mika).

Nekaj pred 14h sva z LCjem pri balah. Jean kmalu pride, ostali kasneje ali drugam in naju zapelje gor…

Na startu piha še kar lepo gor po smeri, vendar na sunke. Takoj postavimo in Jean izkoristi moment ko lepo pihne in v luft. Rine ven, malo potone, potem počasi na levo za rob in je že nad grebenom.

Ko potegnem prvič, mi padalo najprej zagrabi lepo, potem pa je vso ohlapno (ali mi je ušlo preveč naprej ali je veter ponagajal ali oboje – ne vem…) in samo zlaufam čez rob, padalo pa čez mene v šavje.

Naslednje pol ure mi ga Igor pomaga otrebiti z šavja in potem še razplesti na travniku (hvala Igor).

V drugo me lepo odlifta gor in sem nad grebenom in potem samo še vrtim. Igor je v luftu takoj za mano. Najprej nad startom do 1300, potem vrtiva malo skupaj z Igorjem in še vrtim in še in še (ko se Igor že malo stran odpelje). Jean do Grčarevca in nazaj nizek in spet vri in proti Planini in čez polje in…

Ko enkrat naberem do 1600, se pomaknem bolj v smeri Grčarevca, tam še en lep steber do 1700 in potem proti Logatcu. Z lepo višino (1100) pridem do Logatca, potem pa se zaletim v čelni veter in gre samo še dol (in 15 naprej), da me je že strah, da ne pridem čez mesto. Namesto na koncu travnika ob stari cesti (kot sem mislil najprej) pristanem pri Mercator centru.

Zoranov let

Jean objavi, da bo toplandal in rešil svoj avto.

Jeanov let

Igor pa pristane na Planinskem bolj proti Grčarevcu

Igorjev let

in reši LCja. Kmalu me pobere v Logatcu.

 

 

Danes sva si z Igorjem hitro enotna: gremo na Krvavec, pa popoldan, da bo bolj mirno. JZ dopoldan ni tako močan, kot je napovedan, se pa malo zabaše zadaj za Karavankami proti Avstriji. Jean je najprej za, Mega zaradi zemeljskih obveznosti v dvomih in na koncu še Jean odpove udeležbo.

Tako smo ob 14.30 pod Ambrotom Saša, Igor in jaz. Naložimo se v LCja in vzamemo še padalca, ki bi se rad pošlepal kamorkoli gor. Med potjo se odločamo kam.

Pri hotelu gremo na oglede in ker piha kar dovolj in ker krave ležijo niže na pobočju, ostanemo kar tukaj (sicer bi šli na vrh Krvavca). Med tem, ko mi trije postavljamo, Igor iz logističnih razlogov odpelje LCja sončit na Plažo in je spet pri nas, ko smo že skoraj pripravljeni.

Prvi v luft štopar, potem odlifta mene, pa Saša in Igor.

Najprej sem že pod Zg.postajo in iščem in begam naokoli, medtem ko Saša veselo vrti v višini hotela. Potem le dobim lepo dviganje in vse steče. Saša se zapelje na Ambroža in potem počasi na pristanek.

Nad Z robom ujamem res krasno dviganje, s katerim pridem čez 2300 do baze in potem samo direkt na Javorov vrh, medtem ko tudi že Igor prihaja za mano. Naprej na Zaplato in Storžič… Še nikoli nisem tako na izi peljal to špuro. Občasno malo zavrtim in popravim višino, večinoma sem nad 1800 (tudi nad 2000).

Na koncu Kriške obrnem na okoli 1800 in do Storžiča, kjer naberem do 2200, še enkrat na Zaplati do 2200 in potem direkt na Krvavec (prvič suvereno priletel čez). Na Z robu spet naberem pod bazo do 2200 in zapeljem proti Kalškemu. Pa malo naprej od Zvoha ugotovim, da mi pokaže tudi 55 in seveda cviknem, kako bo nazaj. Pa itak je že okoli 2000 vse mrčasto in Grintavec in Kočna sta v bazi… in že peljem nazaj.

V začetku gre res malo bolj počasi, potem normalno. Saša javlja po postaji, da ravno rešuje LCja in to brez tehnološke podpore zagotovljene in zaračunane sedežnice, ki so jo kar ustavili pred napovedanim časom…

Čez Kriško se zapeljem še malo v smeri Kamniškega vrha in Kamnika, pa spet obrnem in res v močnem Z pririnem nazaj na Ambrota. Igor je tudi že nazaj nad Štefanjo. Še malo sem in tja in nabiram, dokler se Igor ne zapelje na pristanek.

Igorjev let

Sam pa sem na tleh malo za njim.

Zoranov let

Moj najlepši let do Kriške in nazaj. Višina je zakon 🙂 .

Še vizualizacija

 

 

Potem pa še zaključno druženje Pod Lipo, kjer edini kelner ne uspe izpolniti strankam želje, ki jih sprejema. Ker sploh ne zmore vsega, kar se od njega pričakuje, si pomagamo tudi sami. Še Igor se vključi in postane Le Chef (ugaslega) sladolednega bara…

Čeprav je napovedan lep dan s šibkim JZ, Z vetrom in krasnim gradientom (nad 1500), ni nekega prevelikega zanimanja. Jean se odloči za Strmico, mene pa bolj mika Krvavec. Le pUnČkA pokaže zanimanje kljub splošni kritiki trenutnega in pričakovanega stanja. Jaz sicer navijam za vrh Krvavca ali pa vsaj Hotel (z LCjem, potem pa bomo že kako…), pa pUnČkA kategorično zavrne vse moje kombinacije in pristane edino na Ambrotovo Zg.Poseko.

Pred odhodom okoli 14h še ugotovi, da sta Igor in Saša (očitno že nazaj s prekratkega dopusta) že v zraku krvavških strmin in da je glede na njuno stanje vprašljivo, če ima sploh smisel iti… Saša se res samo zapelje na pristanek

Saša kot sonda

in mi pove, da ni nobenega pravega vetra, da pa Igor kar vztraja okoli Ambroža.

Ob 15h sva na pristanku in pUnČkA zapelje gor. Parkirava sama, potem pa se jih kar nekaj vsuje (Prevko s tandemom, ostali…). Na startu piha kar lepo gor z občasnimi prekinitvami. Trije (tudi Igor) jadrajo malo nad Poseko. Postavimo takoj in midva odletiva predzadnja.

Kot običajno okoli starta ne morem nabrati. Vidim pa Igorja in še dva, ki veselo vrtijo dežurca nad Apnom. In grem tja in zavrtim in tudi jaz poberem, medtem ko so oni z lepo višino že proti Krvavcu. pUnČkA je seveda pobrala in se tudi zapelje proti Krvavcu.

Čez nekaj časa sem tudi jaz malo pod zg.postajo gondole in se pridružim Igorju v iskanju in vrtenju. Naslednjo uro vrtiva/vrtimo na Z robu in nad smučišči s padalci, ki startujejo pod Hotelom. Enkrat vmes javi pUnČkA, da ima dosti in je pristala spodaj. Igor poskuša proti Kalškemu, pa mu zmanjka in se hitro ves nizek vrne na Z rob. Sam naberem celo do 2000 do ene redkih bazic, ampak za kam odpeljati kar nimam motiva (si želim v Kalškega, ampak po videnem ne s to višino) in raje uživam tu naokoli.

Po debeli uri imam počasi dovolj in se počasi odpeljem do Adergasa in pristanem po 1 3/4h.

Zoranov let

Igor pristane nekaj za mano po 4 urah vztrajanja.

Igorjevo vztrajanje

Igorjev Komentar leta: Dve uri brezciljnega matranja, za dve uri brezciljnega uzitka. Prvičtolikočasazatkomalokilometrovpavseenolepopress.
Komentarji (5)
  • 1.Stane Bajt : A 1uro on 55 minut si imel pa cilj določen? [24.08.2017 20:27]
  • 2.Matevž Gradišek : Ful si trpel, a ne, še bl kt mi 😉 [24.08.2017 21:00]
  • 3.Igor : @Stane: Prve dve uri (1:55) je bil cilj “ne scuriti”, potem pa, ko sem že obupal, je malo “proradilo”, pa sem si rekel, da je škoda truda prvih dveh ur, pa sem še dve uri brezicljno užival in pristal pri avtu. [24.08.2017 21:41]
  • 4.Igor : @Matevž: Vaša naloga je, da trpite 😉 Saj si rekel, da ste danes “prostittuke” 😉 [24.08.2017 21:43]
  • 5.Sergej Bukovnik : Bravo za vztrajnost. [24.08.2017 22:33]

 

Malo za nama pa še Habibi, ki naju draži z opisi razgledov okoli Kočne.

Tilnov let

pUnČkA je medtem rešila svoj avto in nam pomaha v slovo…

Še vizualizacija letov

 

Je Jean za danes razmišljal o Sorici in me že včeraj dražil, pa sva si potem zjutraj premislila (sploh ko je bila povsod koprena in visoka oblačnost…). Pihal je pa že zgodaj J na Slivnici in seveda gremo tja.

11.15 Železniška. Na Vrhniko pride še Planinšek, ki nas odpelje s postankom na Uncu (kombinacija z Jeanom in spustom avta , ki se izjalovi…) do Cerknice. Tu se naloži še Jean in gor.

Na startu skoraj nič vetra (čeprav že J,JZ, na trenutke še V in Z). Počasi postavimo in ko le malo več pihne gor, v luft: jaz, pa Jean, Erzo in Planinšek.

Ozki in močni stebri, sploh, dokler ne pridem nad vrh. Pobiram do 1600 in padam ven in ponovi vajo…

Erzo kmalu pobere čez 2000 in se odpelje na Bloke (kasneje ga vidim že skoraj na tleh, pa se reši…). Tudi Jean je kmalu čez 2000 in poskuša sem in tja, brez pravega cilja (pove kasneje). Navijam tudi skupaj z Janezom, ki je začel bolj zunaj nad Cerkniškim poljem. Ko nabere čez 2100, se odpelje proti Rakitni. Potem z Jeanom navijem do ene od (redkih) baz na 2000, pa je tudi tik pod bazo vse razgonjeno. Jean se odpelje proti Ložu (Križna gora), pa pride ves nizek nazaj.

Jaz pa medtem še kar iščem višino, da bi se zapeljal nazaj proti Borovnici. Planinšek javlja, da je pristal v Borovnici pri Zabočevem.

Planinškov let

z nekaj slikcami tukaj

Sam pa sem s pridobljenimi in izgubljenimi višinami vedno nižji in ko imam po 1 ½ ure vsega dovolj, se zapeljem s 1600 nazaj, kao proti Borovnici) – v resnici pa v poden pri Bezuljaku, saj ves čas tudi piskne nič…

Zoranov let

Jean toplanda ravno ko pride Emil, ki pa zdrži v zraku okoli Slivnice le pol ure.

Emilov let

Erzo pa se je v višavah peljal do Primoža in nazaj na Slivnico in zaključil v drugo nekje pri Igu.

Erzov let

Jean pripelje dol Janezov avto in me pobere in jaz mu ga potem dostavim na Vrhniko.

Še vizualizacija

Po nepotrebnem nezadovoljen z letenjem, saj sem bil debelo uro in pol v luftu, jadral, bil na 2000…

Uki že navsezgodaj navija – za Čaven. Še dopust si je zrihtal in potem priganja (ali pa je mogoče Erzo zadaj??). Baje pa je idejni pobudnik za Čaven Mega…  Štus se je prijavil že včeraj, pa mu je 10h prezgodaj, pa še močna burja ga odvrača (navija za Smuk ?). Jeanu se kar ne da (bo šel kasneje na Grmado)…

Ob 10h na Železniški že čaka Uki. Še Erzo pride in z LCjem do Logatca, kjer se preložimo k Megu in gasa od zadaj (gužva na AC). Danes se bo letelo v Julijce…

Erzo ugotovi, da je pozabil instrumente in začne peti žalostinke. Najprej mu s težkim srcem ponudi vario Mega (ima dva). Potem Erzo naskoči po telefonu Sama, ki že kurbla kombi za našo furo (Erzo ni povsem zadovoljen z njegovimi odgovori). Potem se spomnimo na Valiča in Erzo naskoči (tel.) še njega – in dobi potrditev za audija. In smo že v Ajdovščini na 777, kjer Erzo izpuli inštrument in kokpit (in še skoraj rezervno padalo) Banotu, ko se dotični prepozno zave, da bo Erzo z instrumentom nekam odletel in je vprašanje, kdaj ga bo spet videl…

Samo pri Anji naloži še Kraševce (Rajka in Primoža Sila, pa Bojana), nas v Ajdovščini in Vidmarja s klientom v Lokavcu. Na startu čudoviti razgledi, le burjica piha preveč  (? Kovk le 5/9 SV), tako, da začnemo posedati.

Čez kakšno uro za momente usahne in celo termika dahne od J, ampak mi še čakamo, da pride Štus z zapaljenim Jeanom (teoretično Grmada ni več v igri) in Alešem (Rozmanom).

Ko malo prej pripelje padalec zelo visoko z Lijaka, kar rine v burjo na Kovku. Ko ga splakne z grebena v hoste nad Ajdovščino izgine v neki jasici in seveda obvestimo 113, ki gredo v akcijo…

Počasi se le začnemo basati po startu sem in tja med V in J. Mega se po dveh poskusih na V (ko ga zvrtinčeno padalo skoraj potegne čez rob) prestavi na J: odleti Uki, Erzo, pa Jean, pa Mega, pa po drugem poskusu iz sedečega položaja še jaz, pa …

Prvi štirje so nabrali kar pred startom do 2000 in čez (Uki je šel še malo naprej pred plato), jaz poskušam levo od starta, pa je nekaj gor, nekaj dol. Primož se zapelje ven pred pomol in se od tam katapultira v višave in čez dolino proti Krasu. Jaz za njim pred pomol, kamor mi je pokazal in že zacurim, ko le zataknem žilo in se odpeljem na 2100. Ravno toliko sem se zamudil, da ne vidim več nobenega od naših (Razen Erza, ki se še višji pelje kar nazaj proti Golakom. V tiste gmajne si seveda ne upam (kljub 2100) in se zapeljem standardno proti Z nad grebenom. Visoko, kot še nikoli, gre dole gore (občasna močna dviganja). Še nad Kasarno naberem do 2000 in se mi zdi, da vidim proti Čepovanskemu robu eno padalo zelenkaste barve (Jean?), ampak tja si sam za prvič pač ne upam. Namen imam počakati Štusa (še zadnji od naših s ciljem proti Tolminu). Pa ga ne dočakam (in tudi sploh ne vidim – kar ni nič posebnega), saj je tudi kar počez zapeljal proti Čepovanu…

Tako samevam za Lijakom, grem še malo proti startu in potem nazaj na Čaven. Čeprav sem visok, je na momente tu gori čisto pomladansko. Razočaran, ker se nisem ojunačil za nazaj, se najprej namenim le v Ajdovščino (do avta), na Modrasovcu pa spet lepo (močno in razrukano) dela, da se kar odpeljem čez dolino. Sploh se preveč ne trudim, le ob grebenu se bom malo zapeljal in potem dol.

Pa me kar drži in dvigne in sem spet bogato nad grebenom. S 1200 se odpeljem s Kovka v Vipavo (da bo vsaj nekaj km več), pa za Plazom kar drži (že konkreten Z od Gorice sem) in sem spet na 1500 in se samo peljem naprej. Je pa vedno bolj rodeo, čeprav sem bogato nad grebenom. Narobe ocenim, da velika vetrnica kaže Z (v smeri Nanosa se mi vrti v levo – to v resnici pomeni, da piha V, saj veter vedno vrti lopatice te vetrnice iz smeri iz katere piha – v DESNO). Pa me z lepih 1500 pred Hieronimom spravi čelni V veter (z 10km  naprej) skoraj pod greben in ni šans, da pridem okoli Antene na Postojnsko.

Zato obrnem in nazaj (spet veliko gore dole). Pri Tabli še zadnjič naberem do 1500 in se čez Vrhpolje odpeljem na pobočje Kovka (prenizek, da bi priklopil) in na gričkih pred Ajdovščino obrnem in se zapeljem nazaj k Anji.

Zoranov let

Ves čas sem poslušal Rajka, kako je letel po Krasu sem in tja in sploh ni hotel na tla, ko sta se Bojan in Primož že zdavnaj prizemljila…

Rajkov let

Še Rajkov filmček dogajanja

Med pospravljanjem javi Mega, da je pristal v Tolminu in že štopa za Gorico.

Megov let

Uki nekaj prej pri Mostu na Soči.

Ukijev let

Jean in Štus sta se nekaj nazaj dogovarjala kam naj se v Tolminu obrneta in Štus se je odločil za J Bohinjce (in ga med pospravljanjem lepo vidim na LiveTrackingu). Aleš je drajsal Čaven do Lijaka in nazaj in me po koordinaciji pride iskati na pristanek. Greva še na Čaven po Štusov avto, medtem ko Mega s štopom in Uki z avtobusom prihajata v NG. Aleš gre domov, jaz pa po Ukija in Mega.

Medtem se v (brez)skrbi za svoj avto javi Štus iz Bohinjske Bistrice, kjer je pristal.

Štusev let

Mirno se lahko usmeri v štop proti LJU, saj mu bomo dostavili avto na Vrhniko. Tudi Erzo pristane v Bohinju.

Erzov let

Erzov komentar leta: Zmešan ko kurji drek: najprej pozabim svoje inštrumente, ker eni zvijajo tatanke cigarete in mi včasih naložijo ruzak, zdaj pa naj ga jaz (in pozabim svoje stvari). In mi Oudija posod Bane in vario Samo. Vsaj to je zrihtano, da pa mi ne bi zaradi manjšega kokpita pihalo v vampe, se zaprem kar s padalskim ruzakom, kar se izkaže za super, saj pride na koncu hladno. Namenim se direkt čez gmajne z variantico Lokve. Ko v koncu dneva še z enim prideva pred Črno prst sva že zapisana curaži, v enem momentu bi lahko preskočil greben na najnižjem delu, pa se ne odločim, je prehitro, zapeglam nazaj, malo me dvigne in s 5 m preleta smuknem na bohinjsko stran! Na koncu lovim 100 in jo vsaj po naviterju ujamem, naračuna 100.3, kaj je pa to tule pa ne vem? A ni še konec, če mi gre štop ko šus, pa potem pred vstopom v bus v LJ zgubim telefon, ki se še ni prikazal.
Komentarji (3)
  • 1.Stane Bajt : Nikoli ne seštevaj 2x, ker ti drugič lahko pokaže drugačen rezultat. Če ne bi dal leta na OLC bi zadovoljno mislil, da imaš stotko, ampak jo nimaš. 🙂 Lepo si tole odletel. 
    [22.08.2017 23:12]
  • 2.Janez Planinšek : Lep let, malo mi je žal, da sem zaspal nekaj novega bi bilo vsaj zame. Po tračnicah je pa tudi zanimivo letet, sploh pa če je še družba usklajena. [22.08.2017 23:41]
  • 3.Simeon Klokočovnik : Bravo, končno še malo v hribe. [23.08.2017 08:17]

Ko se že peljem iz Logatca proti LJU, se oglasi še Jean, ki je potegnil mimo Krna do Krasjega vrha in nazaj do Čepovanske doline…

Jeanov let

 

 

Pa še vizualizacija

Burja na Primorskem… In zjutraj še kar močna. Ko se prvič slišiva z Jeanom, predlaga Dane (ali Primoža). Ko se usklajujeva z drugimi in zbirava info od znalcev, veter že precej upade. Tako spet obvelja klasika za take razmere: Grmada ali Zavrh. In ker je proti Uncu vedno večja gužva na AC, obvelja Zavrh.

Na šodru me pričaka malo po 14h Jean, midva pa Erza, Mega zamuja na veliko. In gremo kar sami gor.

Na startu najprej šibko, med takojšnjim postavljanjem pa pojača na idealno. Mega skensla udeležbo, mi pa v luft: Jean, Erzo in jaz.

Jean začne hitro vrteti v višave, Erzo najprej malo grebensko proti Anteni.

Sam pa tudi najdem lepo dviganje čez 1500. Jean je vsaj 200m vetrov višji in že poskuša nazaj, pa se vrne. To me ustavi, da ne zarinem nazaj. On pa sedaj spet lepo navija in se počasi oddaljuje nazaj, medtem ko jaz čez 1550 ne pridem in kar jadram nad startom sem in tja in iščem… in začnem zgubljati.

Medtem pobere tudi Erzo blizu mene (bolj zadaj) sam pa bolj spredaj spet najdem lepo dviganje do 1600. Erzo celo malo nižji kar vrti nazaj, jaz si nazaj ne upam in hočem nabrati še več. Toliko časa iščem in ne najdem nič višjega, da vso lepo višino postopoma izgubim… In potem je bolj ali manj klasika do Vrhnike, čez Hribi v Podlipsko (no, vsaj malo dlje kot običajno…).

Zoranov let

Erzo se kmalu pojavi na OLC – pride do Hruševja.

Erzov let

O Jeanu pa ne duha ne sluha, dokler OLC ne pove, da je pristal v Lipici !!

Jeanov let

Pa še vizualizacija

 

Kljub svojemu lepemu enournemu letu nezadovoljen saj,  kdaj si bom pa upal nazaj, če si danes nisem upal ?!

Ko si začnem ogledovati kam danes (še vedno V, JV), me pokliče Uki, da je že vse zmenjeno: Smuk, 10.40 Rutar.

Zberemo se Erzo z Megom, Uki, Tomaž (Toplak) in jaz. Po rahli koordinaciji se vsi zbašemo k Ukiju in dol. Med potjo zaslišujemo Tomaža (predvsem Erzo) o detajlih leta Smuk-Tolmin (in po prenočitvi v Gabrjah še delno nazaj…).

Ob prihodu na startu piha idealno, mogoče celo bolj močno, kot je običajno. Takoj začnemo postavljati in ko postavimo veter seveda ugasne. Na momente le pihne in takrat odletimo: Tomaž, Erzo, jaz, Mega in Uki.

Po rahlem iskanju sem in tja (le Toplak in Erzo takoj zavrtita v glavno dviganje) smo vsi v lepem dviganju in kmalu naberemo do 1500 in še čez. Prva se odpeljeta nazaj Tomaž in Erzo, nekaj za njima še midva z Megom (ga poskušam slediti). Uki je še nekaj pobiral in zgubljal bolj zunaj in zaostal…

Prvo pobiranje pri Uršnih selih do 1700 mi Mega lepo pokaže in usmeri, drugo pred Dolenjskimi gre do 2000 v bazo in kakšne 3-4 minute v njej so kar dolge in nervozne (Mega, ki se je malo pred mano potopil v njo, sicer pravi, da je že naprej…).

Ko pridem iz baze je res daleč spredaj nad Dolenjskimi. Tu sva prehitela ostale, ki so nekaj nižji za nama (tudi Uki je že tam). Mega poskuša proti Pogorelcu, jaz rinem kar naravnost naprej nad Sotesko. Medtem, ko Mega išče na levi čez Krko rahlo popravim v Soteski s 1400 na 1600 in potem samo curim skoraj do Žužemberka. Tu že ves nizek na 900 zadenem rahlo raztrgano dviganje in Mega spodbuja, naj ga izkoristim za vsako ceno, saj naokoli ni več nobenih baz. Res vztrajam in počasi nabiram. Še Mega se pridruži in dviganje je vedno boljše. Nekje pri 1800 se neha. Mega se odloči, da gre na levo (smer Dobrepolje->Ribnica) in tudi Erzo mu nekaj kasneje sledi tja.

Sam pa kar rinem naprej, generalno proti Ivančni in curim. Malo pred Muljavo sem že nizek na 1000 nad gozdnatimi griči in komaj najdem rahla dviganja, da vsaj nekako vzdržujem višino. Kljub temu pri Hrastovem dolu pridem že na 800, ko le najdem razrukano dviganje. Toplak in Uki sta še nižja tik za mano (in se mi kasneje zahvalita, da sem jima našel dviganje, saj sama nikoli ne bi s tako nižino zapeljala nad te hoste). Dviganje postaja z višino vedo lepše in močnejše. Tomaž je kmalu najvišji (cca 2000), Uki se odpelje naprej proti Višnji s kakšnih 1700, jaz pa tudi vztrajam, da sem že čez 1900, ko zapeljem kar direkt v smeri Grosuplja.

Tomaž se zadaj odloča v višavah, kam bi se odpeljal, jaz pa kar vozim po slemenih gričev, ki kar malo držijo. Kljub temu sem ob Grosupljem na Perovem na 800 in se naslonim na Magdalensko goro, saj tukaj končno spet dviguje (Uki, ki je tik za mano (?!?) še malo nižji, me še dodatno spodbudi, naj izkoristim dviganje). Spet počasi in vztrajno vrtim in sem kmalu na vrhu svojega zadnjega današnjega stebra na 1400.

Odpeljem se v ciljno ravnino proti Rudniku, pa so tu na srečo grički, ki še malo držijo in celo dvignejo. Prvič jadram tik ob Molniku in Orlah (moja domača kolesarska in pešaška destinacija) in mimo nabito polne gostilnice Orle  in občutki so fenomenalni (mi je kar žal, da nimam kamere…). Me je kar zagrabilo, da bi se vrgel čez na štepanjsko-fužinsko stran in poskušal pririniti do doma, pa se mi zdi, da je le predaleč za višino, ki jo imam…

Najprej nameravam pristati ob stari cesti na Rudniku pred AC, ker pa lepo speljem čez zadnje griče, za trenutek celo domišljavo pomislim na Rutarja, pa sem prenizek in si ne upam med vse tiste kandelabre in vmesno šavje (in stavbe). Zato raje izberem nepokošen travnik tik ob križišču izvoza AC (tik ob pristanku štarta Rudnik 🙂 ).

Zoranov let

Zoranovi Komentarji (10)
  • Tom Pavlič : Čestitke! Ta livetracking sem pa z veseljem opazoval :-)!!! [17.8.2017 15:28]
    Timotej Majdič : Et tu?? 🙂 [17.8.2017 15:59]
    Edo Govekar : Super !! .. :)) [17.8.2017 16:20]
    Igor : Za včerajšnji let sem ti hotel napisati “boljši od kvazinajboljših”, pa ni bilo internetne povezave. Danes pa definitivno super-čestitke! [17.8.2017 16:30]
    Aleš Pirš : Super.Mi je zal ker nism sel. [17.8.2017 16:46]
    Kolar R. : huda!! [17.8.2017 17:02]
    Janez Kocjan – JanKo. : kapo dol in poklon do tal (Ljubljane)! ;)) ;)) ;)) [17.8.2017 17:18]
    Tomaž Kašca : A erzo te pa nič ne pohvali:-P:-( [17.8.2017 18:23]
    Gorazd Širca : Bravo Zoran, lepa . [17.8.2017 19:28]
    Domen Kastner : Bravoo Zoran. Že čutim, da bo dolgo branje 🙂 [17.8.2017 19:56]
    Stane Bajt : Bravo Zoran. Suvereno letenje. [17.8.2017 21:18]
    Janez Planinšek : Čestitam ti za tvoj rekord s Smuka. [17.8.2017 21:38]

 

Uki medtem pristane v Grosuplju in se jezi nad Kingom, ki da nič več ne drži…

Ukijev let

Moje optimistično razmišljanje, da bom v množici voznikov, ki hodijo v nakupovalno cono Rudnik, takoj dobil štop do Rutarja, se izkaže za popolnoma zgrešeno, saj tudi eden od tisočih ne ustavi (čeprav poskušam nekaterim mimovozečim dopovedati, da bi rad le do Rutarja).

Po soncu, vročini in razgretem asfaltu z neskončno težkim nahrbtnikom čez kakšno uro prištorkljam do Rutarja…

Uki lovi štop pri motelu Grosuplje. Toplak pa se javi z Ižanke, da je pristal.

Toplakov let

Ko ga poberem in prideva nazaj do Rutarja, je tudi Uki že tu. Ker ne vemo, kje sta Erzo in Mega, se kmalu razidemo (Uki s Tomažem reševat avto na Smuk, jaz domov).

Erzo in Mega pristaneta v Razdrtem.

Erzov let

Erzovi Komentarji (1)
  • 1.Gorazd Širca : LEPA. Še do Brestovice bi vaju lahko pustilo. [17.08.2017 19:26]

 

Megov let

Megov Komentar leta: hehe
Komentarji (7)
  • 1.Radoslav Ostermann : Super :))) [17.08.2017 17:42]
  • 2.Miha Mlakar : 100tka z malo smetane 🙂 … lepa [17.08.2017 18:18]
  • 3.Igor : Svaka čast za več dosežkov! [17.08.2017 18:19]
  • 4.Igor : Dvomestnabolečinajehudapress 🙂 [17.08.2017 18:20]
  • 5.Edo Govekar : .. jao, jao, .. kolk je to težko gledati iz pisarne .. :)) [17.08.2017 18:29]
  • 6.Milan Jenčič : Lahko se ti smeje.:) [17.08.2017 18:34]
  • 7.Andrej Erznožnik : Lahko bi pristal v Hraščah kot si nameraval. Naredil bi mi vecje veselje. Çestitke! [17.08.2017 18:53]

 

Ko se Mega pripelje z avtobusom v LJU, ga grem pobrati in zapeljati do Rutarja po avto…

Še vizualizacija

Za vse zelo uspešen dan. Sam vesel za dva radia, saj sem prvič prijadral do Ljubljane, pa še drugo polovico poti sem spredaj sam iskal dviganja…

Zjutraj Tom prvi podraži z akcijo (čimprej, potem bo poslabšanje). Še z Ukijem se malo kasneje začneva usklajevati, ko Jean sporoči, da sta s Tomom že uskladila Slivnico ob 11.30 (čeprav je tudi danes V tendenca). Še Mega in Erzo potrdita.

Malo po 11h z Vrhnike odpelje Erzo. Kar mimo Cerknice na vrh, saj Mega s pumpe odpelje drugo trojko.

Na startu najprej piha lepo (rahlo) gor, potem začne vedno bolj obračati na JV, V. Čakamo. Prvi se prestavi na V start Tom, ki potegne in odleti in se začne boriti na V pobočju (tudi s svojimi živci). Na V start se preselijo še Uki, Mega in Erzo.

Z Jeanom še malo počakava in ko za trenutek rahlo pihne gor, potegnem naprej in speljem. Takoj za mano še Jean.

Razen Erza, ki takoj zapelje proti Z, nas 5 najprej poskušamo na V delu. Zelo je razbito in ker vztrajno curim, zapeljem ves nizek v rotorje na Z strani in se tam začnem boriti. V obilnem razmetavanju le začnem počasi nabirati, dokler ne najdem stebra, ki me s 4+ odpelje skoraj do 1800 (spet mi Naviter ves čas kaže več kot 200m manj ?).

Vidim, da se Erzo pelje proti Begunjam,

Erzov let

Uki in Jean pa sta vsa nizka pri Martinjaku.

Odpeljem proti Z, najprej z mislijo na smer Logatec, vendar ni do Rakeka (še) nobenih baz, da bi kaj popravil višino. Uki in Jean se dogovarjata še enkrat za gor, pobrala bosta še Erza.

Še eno rahlo dviganje dobim za Rakekom, potem se s 1400 usmerim proti Grmadi (inštrument mi kaže, da piha V direkt v hrbet) v upanju, da bom priklopil. Ko se v kotanji malo pod startom naslonim na pobočje, gre samo dol. Ko poskušam na desno okoli roba proti Lazam, pa tonem tako, da mi ni nič jasno. Ko nekaj minut kasneje pristanem na travniku, vidim, da piha konkreten SZ od Grčarevca…

Zoranov let

1 uro lovim štop do Unca. Medtem pristane tudi Mega čez Javornike v Postojno.

Megov let

Tom pa je uspel z Javornikov nazaj pod Slivnico.

Tomov let

Tomov Komentar leta: Najprej stresno V od štarta, pol stresno na Javornikih (kjer prav dosti pristankov ni), pol stresno ko spet na Slivnici gre vse samo gor. Hvala Erzotu, da sem se s kopanjem v jezeru in kasneje ob pivici le malo pomiril 🙂

Še eno uro čakam, da se me nekdo usmili in me pobere na Uncu (ravno, ko pride Mega iz Postojne), medtem ko se Uki, Erzo in Tom hladijo v jezeru in ob pivu, saj po drugem prihodu na start ni bilo več za odleteti…

 

Še vizualizacija leta: