Sedaj pa še na Vogel (je popolnoma jasno Erzu in Borisu). Opozorim, da je ura že tri in da imam luknjo v padalu. Erzo takoj preveri na Voglu (pri PACovcu, ki dela na vlečnici), da ni problema za gondolo in sedežnico in že se peljemo proti spodnji postaji. Boris ima s seboj flike in zdi se jim smešno, da se sploh sekiram zaradi tamo neke luknje na padalu… No, pa gremo…

V gondoli smo sami, gor je blazna gužva za dol (zato vozi gondola nonstop), mi pa dol v kotanjo in na sedežnico.  V čudovitem zahajajočem sončku smo na startu, kjer piha idealno gor (postaja javlja 5/7 V, ampak take jakosti tukaj ni). Postavimo, Erzo mi pokaže, kako se zaflika luknja, Boris je že v zraku, jaz potegnem in takoj za mano še Erzo.

Vsake toliko pogledam gor, če je vse v redu s kupolo, če se že kje ne cefra … Enkrat sicer opazim še nekaj belega ob vpetju na sredini (kar se potem na pristanku res izkažeta kot dve majni zašmelcani luknji), ampak letim v redu in se raje posvetim naravi in lepotam naokoli… Lepo drži in čez zaledenelo jezero se usmerim proti Vogarju, kamor pridem na višini starta. Enkrat zavjugam, ampak nič več ne drži in se počasi ob pobočju odpeljem do Voj in na desno proti Kramarju.

Zoranov filmček

Sličica

Erzov filmček

 

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/796177

Stane Šmerc fotka: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=10150589862407702&set=a.10150531449832702.383356.611077701&type=1&theater

Boris ravno pospravlja na snegu, jaz pa spet pristanem v čofodro, ki mi ponovno zalije čevlje in me pošprica z blatom do riti.

Zoranov let

Odnesem do Borisa in počasi pospravim (identificiram še dve novi luknjici) in ko pride Špela, se odpeljemo do Erza, ki pa je pristal blizu Srednje vasi, precej blizu mesta, kjer sem jaz prej imel elekroinstalacijske opravke (ne vemo, če v Studorju že imajo štrom…).

Erzov komentar z OLCja:  prvič tu 11.7.1995 – v resnici ta štart še ni obstajal – štartalo se je nižje med borovci. Pri Kramarju zahod sonca 16:09, na mojem pristanku v Srednji vasi 16:59, kar je razlike celih 50 minut!

Naslednji cilj je gostilna Dežman, kjer nas pričakata Mateja in Mega (ki sta bila na Gozdu) sredi žrtja. Še druženje ob jedači in pijači do trde teme…

BORIS:

ob 11h pri tarasu-vrhnika, vprašanje je kdo bo pelu?, trije avti ali dva? pol se končno odpeljemo-uki in Mirko vozta. 1.ekipa: uki , klovsička, Miloš Raspet, jaz+druga: Mirko, Radko, erzo, mega se jim pridruži v Uncu.

Dobimo se na Zavoju, kjer malo modrujemo. Jaz bi rad mel nov štart v evidenci olc-ja, zato si želim na Raspadalico, čeprav sem tam že štartal-cca 13 let nazaj. Namera, da nekateri od nas grejo tja nekako prileti tudi Rabiču na ušesa (kegel št.2), ki mi začne nekaj moralizirati, pa da moramo poklicat Neviota, pa da je to tko kokr, da če bi kr en pršu k men domov pa si speku jajca v moji kuhni. Itak gremo tja-ga ne pokličemo.

Del poti opravimo z avtom, del pa peš, potem, ko se uki odloči, da je preslaba cesta. Lahko bi šli tud po asfaltu, pa tega nismo vedeli. Pridemo tja, poiščemo lastnika, ga vprašamo, če lahko, pa on da ja, pa da naj drugič pokličemo…vprašam ga če je treba plačat uporabo štarta, takoj odgovori da 3e po osebi. Seveda plačamo-1. ekipa+Radko-15e. S tem pridobimo popolno naklonjenost lastnika, ki je tudi letalec in nam pove tudi za dežurni steber, ki ga jaz in uki takoj najdeva in dvignem se na 1350m. Ostali trije še čakajo na štartu, saj tam kr piha, pa si ne upajo štartat. Po 1h uki pristane tam  in jih spodbudi da štartajo in odletijo. Erzo neki govori v postajo da ma dost tega vetra in da gre proti Sloveniji. Jaz se mu pridružim. Oba odletiva do Črnokalskega viadukta-vzhodno, on bliže kot jaz.  Za nama prileti še mega.

/olc/index.php/forum/gallery/794746

Logistično pride do manjšega nesporazuma, ki se reši z nekaj sreče-mega dobi štop in se požrtvovalno odpelje proti Kozini. Kmalu za tem  že prideta Mirko in Radko in naju z erzotom pobereta. Odpeljemo se proti  Vrhniki-malo okrog, saj mora erzo Mirkotu in Radkotu pokazati še štart na Gabru. Men se ne da gor, pa še žejen sem, zato se nejevoljno žrtvujem za šoferja. Oni odletijo in jaz se odpeljem dol. Končno se zbašemo v avto in odpeljemo v Avio pub na pive in pici.

Tam se dobimo z ostalimi, neki provociramo kelnerco, pojemo, plačamo in gremo hitro na Vrhniko, ker se erzotu mudi, jaz ostanem še žejen. Že ko smo se pelal tja, sm jaz govoril da bo Kovk ful dobr. Zato se zadovoljstvo, ko pogledam doma na olc-ju, nekako zmanjša.

Upam, da je opis dneva zadovoljiv … bom še kdaj kej napisal, če dobim kšnega všečkota.

ERZO: Mi je bilo rečeno naj kaj napišem: Štartali smo na najlepšem istrskem štartu (Istra je tudi v Sloveniji!), kjer se je še kar dalo navrteti, posebej se mi je zdelo da gre z lahkoto gor nad črnim požariščem okoli Raspadalice. Toda zaletavanje v tisti jug, to mi ne gre, res dobri ste tisti, ki vam to gre in se vam da. Potem pa let (uživancija) z vetrom.

Erzo o Gabru: … namest v oštarijo

Ker verjetno čez vikend ne bom letel, bi rad vsaj danes nekaj naredil. Glede na napoved me mika Strmca, Boris pa navija za Sv.Ano, ki nam ni dala predvčerajšnjim. Navijam za odhod čim prej in Boris in Mega sta za.  Mega gre celo na predčasen ogled Strmce in javi, da je Z premočan. Erzo, ki je za kasnejši odhod druge grupe, predlaga Vremščico in vsi smo za to varianto.

Poberem Borisa pri Logatcu, pa Mega na Uncu in na Vremščico. Okoli 13h smo na hribu. Na spodnjem startu piha kar močno in gremo še na zgornjega. Ker je premočno, najprej malo modrujemo in čakamo. Vmes celo razmišljamo, da bi šli na Osp, ki je nižji, vendar ostanemo.

Ker me že baše čas (ob 16h sem nameraval biti nazaj v LJ), začnem postavljati padalo na travniku malo pod vrhom takoj, ko se veter vsaj malo umiri. Obdobja umiritve so sicer vsake toliko časa, ampak potem veter spet prbije in Borisu in Megu se zdi takrat premočno, vse skupaj pa je nekje na meji. Jaz ob Borisovih nasvetih vadim hrbtno postavljanje padala in poravnavanje in imam postavljen čudovit zidek gotovo več kot pol ure (Mega in Boris stojita za njim, ker jima tam bistveno manj piha – pa še pazita, da me ne odnese po pobočju navzgor…). Oba sta sicer precej skeptična glede letenja, ampak ko se veter ponovno malo umiri, lepo dvignem hrbtno in odletim. Takoj me dvigne v zrak in z 2,5 naberem kakšnih 130m. Vidim, da začne postavljati tudi Mega, potem pa spet prbije veter in naprej se pomikam samo še  s 5 km/h. Mega me opozori, naj vztrajam naprej, da me ne bo odplaknilo čez hrib. Držim se nasveta, vendar začnem takoj izgubljati višino. Veter je res močan, je pa laminaren. Čeprav sprva mislim, da bom brez problema prišel do letališča, izgubljam višino vedno hitreje in ko pridem čez progo, mi je jasno, da nimam šans in odvijem na travnik na desni, kjer pa pristanem v kar živahnem.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravim, je Boris že pri meni in skupaj greva do mojega avta na cesti, kjer čaka še Mega. Počakamo še Ščuko, ki ravno prihaja in pusti avto spodaj, midva z Megom pa potegneva Borisa in Petra na vrh. Še predno prideva na avtocesto, pripeljeta mimo še Erzo in Manca, za drugo serijo, (ki se je potem pokazala za zelo uspešno, saj se je veter umiril in so vsi dobro odleteli).

/olc/index.php/forum/gallery/794514

Odložim Mega na Uncu, da gre še enkrat pogledat na Strmico, kamor bo mogoče prišla tudi Mateja (je bilo premočno in Mateja ni prišla.

Ker je bilo včeraj na Gozdu kar nekaj dobrih (dolgih) letov in je danes napoved podobna, je jata prepričana, da bo danes super. Najprej da idejo Boris že včeraj, danes je tudi Erzo popolnoma za (saj  bo nov start letos), pa še Špela je zraven, tako da me ob 12.15+ poberejo na izvozu Šmartno (Špela, Boris, Erzo in Mega). Kot bi mignil smo na Gozdu.

Pokliče Damjan, kakšne so razmere in mu povem, da je v luftu že nekaj padalcev, ki kar lepo jadrajo. Pravi, da mu je še prezgodaj, da pa se bo zorganiziral z drugo grupo (Mare, ki bi naj danes bil frej ob 14h in Matejo, ki je tudi že zelo potrebna in tudi računa, da se takrat enkrat končajo njene službene obveznosti v Monsu…). Eden za drugim postavimo, vmes se pozdravljajo stari znanci in obujajo spomini,

Mega odleti, pa še Erzo in Delux in jaz (pa še nekaj drugih). V zraku je takoj živahno. Zavijem v levo in se privlečem do V joške in tam začnem nabirati. Ostali trije so že lepo nabrali in se odpeljali proti Tolstemu vrhu, ko pa se odločim jaz, takoj ko se zapeljem proti pobočju Tolstega, začnem močno izgubljati in se spet odpeljem nazaj nad joško ponovno nabrati. To nekajkrat ponovim in ves čas je treba kar delati, da nabiram in obdržim višino. Po debeli uri se javi Boris, da bo pristal, ker ga že močno zebe, malo za njim pa se javi tudi Mega, da bo tudi šel dol. Ko Boris javi, da je Erzo že pristal in da je Špela na pristanku s kremšnitami z Gozda,  se tudi jaz odločim da grem dol, saj kaj več, kot drajsanja tu okoli, ne bom več ustvaril.

Zoranov let

Ko pospravljamo, pozdravimo še Jureta Kurnika, ki je danes lepo odletel, potem pa se hitro zbašemo v avto. Erzo namreč ima idejo in jaz jo toplo podpiram – novnov start Povlje (meni je sicer znan iz tečajniških časov, ampak na OLCju ga še nimam.