Čeprav zjutraj v LJU rahlo prši, pokliče Erzo za projekte na Dolenjsko, kjer baje ne bo dežja. V višavah je veliko J, JZ, na Dolenjskem bo pa mirno.

Pri Rutarju se naloži s tremi suhimi padali in dol.

Najprej Erzo testira mokroto na položnih gričkih, ki meni ne ležijo in se jim izognem. Potem v rahlem dežju preizkuša svojo gibčnost v teku z mokrega travnika preko blatnih gromad zoranega polja.

In končno prideva do griča pri Radni vasi, ki se pa tudi meni zdi realen. Najprej lutava z zadnje strani, potem se zapeljeva direkt k čebelarju, ki nama pove kod bo najbolje. Parkirava za njegovo hišo in z robo proti štartu. Erzo ima sedaj drugo suho padalo (ker je prejšnje že neuporabno premočeno) jaz pa seveda svojega (še) suhega Rooka.

Erze je že zgoraj na travniku, ko začne konkretno deževati. Počakam, da potegne in odleti in se zapelje daleč v dolino.

Erzov let

Jaz pa nazaj v avto, ker mi v takem dežju res ni treba. Dol po njega, ki nabrano padalo samo zbaše v LCja. In me začne prepričevati, da greva gor počakat, da dež poneha. Ni me treba prav dolgo prepričevati, saj res že dežuje malo manj.

Ko sva spet zgoraj, je že skoraj ponehalo in greva na start (sploh ko si dam čelado na glavo, nič več ni čutiti kapljic).

Erzo mi postavi (v premočeno travo)

in hitro potegnem (da se preveč ne napije) in zalaufam in speljem čez rob in v dolino.

 

Zoranov let

 

 

Padalo samo naberem in dvignem in tako počakam Erza.

Greva malo naprej in na desni se odpre naslednje travnato pobočje. Erzo že vidi kombinacijo in skozi vas od zadaj po kolovozu po robu gozda do travnika. Čeprav rahlo dežuje, Erzo ne bi čakal, ker bo mogoče še slabše.

Medtem ko po mm obračam LCja na ozkem kolovozu, on že postavlja. Dežuje pa vse močneje.

In ko je že v pravem nalivu se odloči in potegne (saj bo mogoče še slabše…) in zalaufa. Padalo le počasi leze gor in kar daleč mora laufati, preden spelje… In se zapelje vse do ceste v dolini.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Danes so vremensko napoved falili. Za Dolenjsko so rekli pretežno suho, bilo je pa pretežmo deževno. V takem ga še nisem zganjal in po temle poskoku je bilo padalo težko, kot bi mi kdo skril skalo vanj, tako izostren občutek imam za prenašanje suhega padala! [24.11.2018 18:25]

Počaka med pod napuščem opuščene hiše, z nabranim padalom v roki, od katerega kar teče. Da ga odcejati v LCja in me prepričuje, da malo počakava (saj huje ne more biti, lahko pa bo mogoče bolje…).

Malo sediva spodaj in potem res malo manj dežuje in se zapeljeva gor. Izpod dreves (s katerih pošteno kaplja) nese Erzo mojega Rooka na vrh travnika, kjer res skoraj nič ne dežuje (sploh ne, ko imam spet glavo pod čelado).

Hitro mi postavi in zalaufam.

Pa mi padalo odnese v levo in na tla v mokroto (piha pravokotno z desne). Še enkrat mi razgrne (sedaj je res že mokro) in jaz ga še enkrat enako sesujem na tla v levo. Potem mi ga postavi bolj proti vetru poševno po pobočju in zalaufam in dvignem to mokroto in laufam in laufam in končno speljem in se zapeljem v dolino.

Zoranov let

Sedaj je tudi moj Rook že neuporabno (?) premočen, tako da sva si enotna, da je za danes dovolj.

Do LJU voziva s polno delujočimi brisalci…

Proti Smuku res grdo, zato nadaljujeva ob Straškem hribu proti Straži z očmi na goricah levo. Erzo hitro zasledi projekt (=čistina/travnik med vinogradi) tik nad Novolesom in gor.

Pomagam postaviti Erzu, ki takoj odleti in celo začne vrteti in rahlo nabirati. Čez drote in kandelabre z bogato višino na travnik levo od skladišč.

Erzov let

Ko sem doli, hitro naloživa in še enkrat gor.

Sedaj postavim jaz in se zapeljem direkt na pristanek (bogato nad droti in kandelabri)

Zoranov let

Novnov(nov ) !!!

Pospravim in še enkrat gor v gorice, malo bolj v desno, kjer Erzo zasledi naslednji projekt. Zaradi del na cesti ne moreva do potencialnega starta, zato Erzo odpešači z robo nekaj teras navzgor.

Postavi, potegne in …

…sunek V vetra (meni spodaj celo piha dol – rotorji?) mu natakne padalo na turške kole.

Kar nekaj časa traja, da reši padalo s kolov.

Sedaj je pa proti J že lepše in gasa na Smuk.

Na startu malo vetra in obeta se curaža. Pa Erzo brez kančka dvoma postavi in v zrak. Jaz pa nimam nobene volje in čakam. V začetku kar precej izgubi, potem najde in začne navijati desno od starta v višave proti bazi. Na startu nobenega vetra več, jaz pa tudi sicer nimam nobene motivacije. Sploh, ker se vedno bolj temni in baze rastejo… Ko začne kapljati, se samo zapeljem počasi dol.

Erzo po luftu beži proti Črnomlju. Poberem ga še nekaj naprej ob izviru Dobličice.

Erzov let

Erzov Komentar leta: Potem ko na prejšnjem projektu, ker pihne dol, brez da bi vzletel, prevrnem padalo na sosednjo vinogradniško parcelo tako, da padalo dobesedno nasadim na kol od 2.5m… ga je kar prpblem dol dobit, sem pa en kol odlomu s katerim si lahko pri snemanju pomagam… in pokaže sonce proti Smuku na kateremu ne piha nič. Zacurim, da nazadnje mal ven pod ptiče. Kmalu vse nakuhano na grebenu smuškem, le še do baze, pa beži ven! [26.5.2018 00:07]

 

Nazaj proti Semiču temna zavesa plohe. Še malo neuspešnega iskanja projektov. Potem po dolini pošteno pihne in to izkoristiva za kontrolo in razpletanje preluknjanega padala (še dobro, da imava vsak po več padal s seboj…).  In potem nazaj proti Krki skozi zaveso dežja.

Pri Žužemberku so ceste spet suhe in Erzo hitro najde naslednji projekt (meni je to vse preveč položno…).

Erzov Žužemberk

Naprej proti LJU z vmesnimi postanki na še kakšnem potencialu…

 

 

 

Danes je bolj kilavo vreme: inverzija in nizka oblačnost/pokrito, sicer šibek JZ spodaj in močnejši SZ zgoraj. Tako od včerajšnje sigurne Gorenjske danes ni nič in pUnČkA organizira H&F na Slivnico, ki se mu priključita Hlebčev Stane in Mega. Jean je bil najprej za, potem gre raje na Strmco testirat svoj novi stroj.

Sam poberem Erza pri Faacu (Erzo je v kombinaciji z zemeljskimi aktivnostmi prilagodil svojo logistiko, ker naj bi šli na Gorenjsko) in nazaj Vrhniko –  in naprej na projekte (Erza sta namreč že dopoldne zdražila Reven in Gluhi, ki sta začela delati neke nove starte okoli Žirov, na lokacijah, kjer bo kmalu spet daljnovod).

Hitro sva čez Smrečje na prvi lokaciji, kjer piha konkretno od zadaj dol in se odpeljeva naprej v dolino Račeve in zaparkirava pri Stričku, kjer Erzo v pobočju opazi potencial, ki sta ga onadva danes spregledala. Gazda Striček nekoga pričakuje, pa hitro vidi, da nisva prava in se poslovi (danes je že videl ene padalce čez leteti).

Pešaka čez na travnik na drugi strani dolinice in po strmini gor pod gozd. Prisopiham, ko Erzo že postavi v idealnem vetrčku gor. Potegne in odleti in se odpelje v levo v dolino. Še sam postavim, ko si naberem nekaj sape, potegnem (res lep, prav vzorčen start – po konfiguraciji terena in moji tehnični izvedbi 🙂 ) in se zapeljem ven nad dolino in v levo z vetrom v hrbet. Vidim Erza, pospravljenega že na asfaltni cesti in se zapeljem tja. Še čez drote in potem sem že kar nizek. Spomnim se O Vrba srečna draga vas domača…, kjer me je nizko obračanje stalo potrgane kite v ramenu in se zapeljem z vetrom dokler gre (in gre res hitro in daleč) – pa še več razdalje bom imel. Tik nad tlemi še zabremzam (kakšna napaka !), pa me samo še privzdigne in prestavi še deset metrov naprej, kjer zaružim v mehko travo s padalom čez glavo naprej…

Zoranov let

Še preden pospravim, je Erzo že po avto in pri meni.

No, današnji letalni dan se je v resnici začel že včeraj. Ob cca 21.30 prileti Erzov mail, da je planiral (glede na današnji napovedan dež in ekstremno močan veter) odleteti s svojega hišnega starta malo po polnoči. Vendar pa že dežuje in ne bo z idejo nič…

Kljub temu mu noč ne da spanca, ampak se ob polnoči (ugotovi, da ne dežuje več) poda iz tople postelje v hladno noč (no, ni bilo neke sile glede na topel Z zadnjih dni, ki je stopil ves sneg) in na svojem gričku ugotovi, da se

  • a) nič ne vidi (snega, ki bi kaj osvetlil ni več), predvsem se ne bi videlo razplest štrikcov
  • b) štart je raven, včeraj zorana njiva v snegu, zdaj samo blatna njiva v blatu,
  • c) piha itak 2m čist z leve
  • d) razno…

Zato nazaj v posteljo in ob prvem svitu proti Borovnici in na Goričico, kjer se drži za gospodarsko poslopje in tramove ograje, da ga ne bi odneslo (no, meni s telefonom pocinglja ob 8.00, v Borovnici piha 4/5,8, na Krimu čez 17). Kmeta sicer nenamerno vrže iz tople postelje, da pride branit svojo posest, vendar na koncu končata v prijateljskem odnosu (saj možakar vidi, da Erzo ni preveč nevaren, ker mu je ves čas razlagal le o nekem jadranju s padalom). Pomirim ga, da bova čez dan gotovo našla luknjo z manj vetra in dežja (navijam za Povlje nekaj kasneje).

Potem je neko megleno vmesno obdobje (ne vremensko, ampak vsebinsko 🙂 ), ko se nič (padalskega) ne zgodi.

In potem ob 10.30 Erzo pokliče že zelo nervozen (dan se izmika), da je skrajni čas in morava nekam iti. V Borovnici je sedaj 6/10,2, na Krvavcu 18, Velika 24 m/s, oblake nosi čez LJU ekspresno, vmes tu celo posije sonček skozi modre luknje…  Čeprav je Z SLO v radarskem dežju, na Gorenjskem ni toliko vetra (v nižinah) in seveda še vedno navijam za Povlje.

Britof. Proti Gozdu (od Torova naprej dežuje) in na desno pod Zalog (za sem navija Erzo, ker je nižje, kot Povlje). Iz Zaloga greva še malo desno na start Stari dvor-Zalog, travnik, ki je še malo nižje. Vetra nič, zato pa še vedno jesensko deževje (od Torova dalje – mogoče bo pa le malo ponehalo…).

Seveda danes ne bo ponehalo in gasa nazaj do Vodic in počez proti Kamniku: poskusiva najti neko krtino na meji med jesenskim dežjem na Z-SZ SLO z manj vetra v nižinah in manj deževno JV-J SLO z orkanskim vetrom v nižinah (da o višinah ne govorimo…). Če ne bo nič, greva še na Krtino in mogoče naprej na Dolenjsko…

Zamenjava se za volanom, da lahko Erzo obdeluje Atlas (jaz sem brez očal…) in po nekaj zgrešenih poskusih pripeljeva skozi Rove in tam je res nek hribast travnik. Naokoli z avtom in panično peš na vrh.

In gori piha idealno (mogoče cca 4-5) in komaj kakšna kapljica. In potegne Erzo pokrovček v svojih “tangicah”.

Erzov let

Erzov let

In potegnem UTurna (naftalin se je že razkadil) jaz v svojih tangicah .

Zoranov let

Zoranov let

Slikce  tukaj. In je Erzova serija (za danes rešena).

Zdaj pa naprej na dnevne obveznosti… Le kaj bo jutri …

Sem ga dolgo gledal, najprej samo od daleč (nekako od takrat ko je Delux pokazal svoj Marinčev grič – in brat tega štarta je Koš, ki sem ga odletel prej), saj me je bilo strah ali se prileti čez prvo polico, na kateri leži tudi zgornja asfaltna cesta. Težava je tudi smer vetra, “ki ni nikoli gor” in še jakost mora biti prava (ne preveč – ne premalo). Nihal sem med uporabo Montane, s katero bom eventualno lažje pristal na polici v grmovje, pa tudi spodaj v luknjah z dodatki našarjenih električnih žic ali med Šterko, s katero bi šel čez vse! Da sem se lahko tako odločal, sem bil že na štartu, ki to do takrat še ni bil, a takoj pod makadamsko cesto je viselo preko plinovodne špure, ki je za plac zaslužna, podrto deblo, katerega sem imel namen kar sam prežagat enkrat naslednjič, saj preko njega odletet res ne bi šlo. Tedaj mi je odleglo, saj mi tisti dan “ni bilo treba”.

Potem malo pozabim na vse in danes se ustavim mimogrede, saj se prej na Medvedjem brdu sili zahodnik, tu v Zaplani pa piha burjica, tako da grem pogledat. Piha idealne 3m/s, direkt gor, deblo je nekdo odstranil in “treba je it”! Izgovorov danes ni.

Prav nizko odletim čez makadamko, potem težav ni, nikakršnih.

Erzo 1.

Erzo 1.

Ko spodaj pristanem, na 200 m vpijem na tipa, ki me opazuje z balkona, če imam prevoz gor. Da, imam, vpije nazaj in da naj zložim. Meni roji po glavi vse drugo, kako, da bom še enkrat letel, zato padalo v rožo in proti njemu. Mal me da še na čakanje, saj da mora skočit še Prevc, pa res pride. Ko se pripelje z avtom, mu ni prav moje nezloženo padalo in se ne da prepričat, da to lahko dam na zadnje zice. Za to imam jaz kamion, napove in gre manjat vozilo. Zdaj dava vpeto padalo na kason, jaz pa vkrcam zadaj na kišto orodja še firbca, ki bo peljal dol moj avto! Zgoraj šoferju porinem v roke še moj telefon, da naredi filmček vzleta.

Erzo 2.

Erzo 2.

Že na poti gor, šofer, ki ga seveda v bistvu poznam, predlaga, da me lahko pelje potem še enkrat – seveda tudi ta bonus pokurim,

Erzo 3.

Erzo 3.

morebiti bi šel še četrtič, če ne bi prihajala tema. Pa še slikce

Že precej pomirjeni nadaljujemo na Vinji vrh, kjer iščemo kakšno lokacijo za V veter. Mimo Sv.Jožefa (kjer je “uradni” start) do Sv.Janeza (kjer je lep razgled) naprej proti V robu do Mrzle gore, kjer na vrhu najdemo krasen prostorček med vinogradi. Erzo takoj začne postavljati, Edo pa za njim.

Sam še najdlje cincam (bom pa jaz zdaj šofer…), potem pa postavim tudi sam.

Erzo pristane skoraj pri AC.

Erzov prvi

Erzov prvi

Edo zavije desno ob pobočju in vinogradih in pristane pred daljnovodom.

Edov let

Edov let

Sam grem daleč ven čez daljnovod in do AC.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, je Erzo že v drugo na startu (hitro dobi transport na vrh) in odleti.

Erzov drugi

Erzov drugi

Edo se odloči za hike do avta, kamor prideta skoraj hkrati z Erzom (še enkrat hitro dobi prevoz 🙂 ), ki odleti še tretjič 🙂 .

Erzov tretji

Erzov tretji

Edo pride z avtom najprej po mene, potem pa greva skupaj še po Erza, ki je v tretje postavil rekord starta 🙂 …

Erzov komentar leta: Ker je treba najdit še enega, saj Zoran še nima dveh, (popoln dan na projektih je, če odletiš dva nova) se domislim Vinjega vrha, na katerem sem jadral letos, ko sem v vzhodniku priletel z Žusma (?). Sej ne vem več, tudi v nepezjonu se marsikaj pozabi. Pri cerkvi Sv. Janeza, bi šlo s kar nekaj tveganja, piha cca 3m/s, kar mi danes ni (več) treba. Naprej pa na Mrzli gori med hišami odkrijemo tole. Piha direkt gor, do 3m/s. Zdi se mi, da je tole štart, ki se mora prijeti med lokalnimi piloti!! Ima le dve lepotni napaki: malo nižje letiš čez vinograde takoj po odletu in prelet dveh daljnovodov, ki pa ni nujen. Meni se je štart prijel, saj še dvakrat odštopam/napadam mimovozeče avtomobile in njih voznike, da pridem ponovno gor in še letim. Tu gre zahvala možu z gorenjskih Repnj, ki po novem preiskuša življenje na Dolenjskem pod tem hribom in do danes ni bil na njem, zdaj pa skupaj odkrivava labirint cest, da prideva gor in gospej, domačinki, ki zamudi na zmenek, saj ponajpreje expresno mene dostavi nazaj do avta. Njej je labirint poznan v potankost in tako pridem gor danes že po tretji varianti. Na štart pridem kako minuto zatem, ko naš Edo že peš dospe, da reši avto. Seveda odletim še tretjič tule, tako da ima novopečeni štart že pet odletov.

Po LCja gremo sedaj gor na Pokljuko po blejski strani (čez Gorje). Pot se kar vleče.

Ko smo končno pri LCju, se poslovimo s Frenkom in dol na Bohinj. Erzo je dopoldne (gor grede) ogledoval kuclje okoli Gorjuš.

Ustavimo in zapeljemo po vasi in gor do konca ceste. Izberemo primeren travnik (kjer naj bi pihalo gor) pod robom gozda in odpešačimo z robo tja (Edo bo samo podpora). Travnik pa je v resnici zelo pooolooožen.

151205 Galetovec in Gorjuse 003-2015-12-05 14.10.00

Z Erzom postaviva. V prvo Erzu ne uspe odleteti. Na vrsti sem jaz.

Potegnem, se (baje) zataknem z robom Rooka v veje breze, še spotaknem na krtini in v naslednji luknji, pa vendar speljem in se odlepim in potem v desno nad spodnjo polico dobim toliko višine, da se zapeljem bolj desno čez hiše in cesto in pristanem na snegu travnika pod nasprotnim pobočjem.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo v drugo lepo spelje in odleti kar naravnost čez ravnico z lepo višino čez mene in pristane cca 200m naprej…

Erzov let

Erzov let

Vsi zadovoljni in proti LJU v priprave za “klubski” novoletni piknik pri Lusji 🙂 .

Erzo kljub bolezni in nezainteresiranosti skupaj z Domnom naredi nov start Smrečje.
Erzov komentar leta: generacije pilotov so sanjale tole: Ne vem kje naj začnem. Na začetku bo še najbolje:
Seveda smo to pogledovali vsi, ki so se vozili tu čez, saj te kar sili v to da pomisliš, ane Gluchy (prav danes sem zvedel, da tudi expertist Poje, ki da je rekel, da tole ni), sam sem sicer s podobnih razlogov že zakoličil neko odmaknjeno varianto v letu 2014. Najbolj idealen plac, ki je prav lepa kopica pod cerkvijo ima takoj v strmini nagravžen elektrodrajt, zato potem danes tale premik. Tudi to sem gledal v preteklosti, le da drevje spodaj ni dajalo zaupanja, žled in sedaj ogolele veje, znižanje zahtevnosti kriterijev…. In vsega je kriv Kastner, ki s šihta domov zmeraj kaj vidi. In dandes kliče, da bo šel. (jaz kot po neki bolezni, mi v pondelk še mal zateče dlesen okol osmice, da mi še dons zjutraj zobarca tlači noter zdravila. In Mega, ki se zmeraj zgovori, v srednjem vremenu, da mora delat (ane Zoran), v takelem današnjem, lepem pa zna celo sam poklicat, me vabi. Ne bom šel, mu povem. In ko sem ob 15h pred Loko na soncu, mi mal postane slabo, saj se zavem, da že leta, desetletja (?) ob taki uri, ob takem vremenu, nisem stal takole – verjetno je, da sem že kje letel…
Potem preverim OLC, Rabič je že prjavil svoje letenje, da mu v komentar takoj spustim en fakju. Preverim veter, Krim mal Z, Kovk itak, tako da s Smrečjem ne bo nič, mora bit V. Grem domov, spat na mrzlo peč, niti k južini za mizo nočem.
Potem kliče Kastner, zakaj da me ni, saj piha gor (!), ampak da ni zihr in gre gledat pristanke. Takojci sem pokonci in že drvim, da pustiva spod avto pa to. Zgoraj še piha in postavljava nad cseto, kjer je snega za cel moj škorenj, skorjast. Ne gre, podrem – v “drugo” ga postavim tik nad cesto, stojim na cesti spravim ga gor, mogoče takrat piha prav 3m/s gor v kupoli in v pingvina se zaženem pod cesto, saj v sneg nočem več stopati).

 

Erzov let

Erzov let

Domnov let

Domnov let

Zmagovalna kombinacija je: M4 in tangice! S kakšno lahkoto bo odletavati v kopnem!
Komentarji (4)

Danes da Erzo pobudo za akcijo, saj se že trese od potrebe po letenju (vsaj skoku). JZ enak kot včeraj in po vsej oblačni SLO nažiga tudi v nižinah. Informacije lokalcev ne obrodijo sadov (Sv.Peter prbija od zadaj, na Lijaku neužitno, Špica premočna,…).

Ob 12.30 poberem Erza na Železniški in do Unca po Mega. Gremo kar nekaj iskati…

Najprej Gradec pri Pivki, kjer namerimo sunke 14. Potem v Ilirsko in na Solne, kjer je že bolje: sunki samo do 12 z rahlim dežjem 🙂 .

Nadaljujemo z iskanjem lokalnih kucljev in Erzo na zemljevidu seveda takoj najde delno goli grič Hrbec v Smrjah pri Premu. Ko se zapeljemo gor, smo najprej malo skeptični (jakost in konfiguracija 🙂 ), pa Erzo (hvalabogu) le vztraja, da naj vsaj malo dvigujemo. In odnesemo robo na grič in postavimo (midva z Erzom, Mega ne zanima…).

Ko veter malce popusti, potegne Erzo in zapelje v dolinico spodaj.

Erzov let

Erzov let

Takoj za njim še jaz in se po obilnem guncanju spustim zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Mega je z LCjem takoj pri naju. Jaz sem pomirjen, Erzo pa bi še kar in gremo na nadaljnje oglede.

 Pogled na Hrbec 1

Pogled na Hrbec 1

Pogled na Hrbec 2

Pogled na Hrbec 2

Še en grič zapazi Erzo. Malo lutamo naokoli, na koncu še pešačimo po blatu do položnih travnikov. Mega spet pomaga postaviti. Erzo potegne in po nekaj porivanja dol po hribu le spelje in pristane spodaj v dolinici.

Erzov drugi let

Erzov drugi let

Jaz pa samo poskakujem s police na polico in mi ne rata 🙁 . Mega mi pomaga pospraviti in konec za danes…