Ko ob 4.30 končno zaspim po dolgem nočnem šihtu (priprava zakasnelih objav JATE), me tri ure kasneje zbudi Erzo: “Jaz sem nazaj, kakšen je veter, kakšni so plani za danes?…”. In se vržem za računalnik: Z, šibkejši kot včeraj, Vipavska pokrita, na Gorenjsko ?…

Erzo je najprej za Olševo (super ideja 🙂 ), pa je danes že prepozno za tja… Pokliče še Boris z idejo za Goljak, pa zve Erzo, da je preveč Z, za iti dol. Predlagam Veliki Zvoh in se vsi strinjamo.

Okoli 13.30 se dobimo pod Ambrotom in z LCjem gor. Plačamo na avtomatski mitnici, da imamo bolj čisto vest, ko se zapeljemo na sam vrh Zvoha do jezerčka. Na vrhu smo skoraj v bazi in piha od vsepovsod. Generalno V (kar ni ravno primerno za start tukaj), pihne pa tudi po smučišču gor in od Z in tudi od zadaj SV – skratka, precej meša… Grupa Nemcev pri hotelu spodaj startuje in bolj ali manj curi. Tako se nam zdi, da imamo le mi tu gori nekaj šans, ko smo tu nad inverzijo (ki je na cca 1400). Smo pa malo pod vplivo Guida, ki je spodaj razlagal, kako je bilo včeraj nad Zvohom razrukano.

Kakšno uro opazujemo situacijo. Vmes si ogledamo tudi strm travnat potencialni start za V nekaj korakov naprej po grebenu Jež), kjer piha konstantno gor po pobočju 🙂 . Delux navija za tja, Erzo je tudi za in še jaz se odpravim za njima. Pa mi začne lepo pihati v hrbet, tako da se vrnem nazaj do avta in na šodrasto smučišče, kjer piha idealno gor.

Takoj postavim I.klaso … in medtem neha pihati gor in spet zameša… Erzo in Delux odletita, jaz pa čakam, da spet pihne gor. Ko se zdi OK, potegnem naprej po položnem pobočju, pa mi po dvigu samo sesuje padalo (pihne od V in od zadaj). Potem, ko se izpnem in ponovno postavim, bolj potrpežljivo čakam.

In pihne gor in Mentor lepo zagrabi in speljem le po nekaj korakih. Ker tu nič ne zapiska, se zapeljem čez anteno (tudi nič, ali pa ne znam najti) proti Ambrožu, kjer visoko gori vrtita Erzo in Boris. Ko smo skupaj, malo skupaj vrtimo (meni se zdi bolj mehurčkasto), malo se raztepemo. Začnem zgubljati, pa se odpeljem na dežurca nad Apno, vendar tudi tu najdem le nekaj mehurčkov. Še na Grajca, in ob pobočju izkoriščam, kar se da in … spoznavam Mentorja 🙂 . Po slabi urci pristanem na uradnem.

Zoranov let

Zoranov let

Boris javi, da je pristal pri hotelu

Borisov let

Borisov let

in da gre gor na Zvoh (bos !!) po avto :-). Ko pride z LCjem dol, tudi Erzo javi, da je pristal blizu Jenkove po vrnitvi s Križke gore 🙂 .

Erzov let

Erzov let

 

Še malo zmatran od vikend dogajanja, se kar ne morem spraviti od doma. Z čez SLO in ko kličem Jožefa, kako je pri njem, pravi, da je kar močan veter na Žirovskem. Torej nimam kaj tam delati in se okoli 12h odpravim na Pivško.

Med potjo se koordiniram z Megom, ki bo operativen okoli 14 h, Manca pa bi šla, ampak še ne ve kam in kdaj točno… Najprej me mika na Tuščak, pa so tam vojaške vaje in sem zavrnjen… Potem v Juršče in na Vardjanščico.

Piha močno. Ko začnem postavljati Rooka, Manca pokliče, da je odločeno, da se gre na Kovk ali Slivnico… Malo zajadram in se zapeljem na pokošeno fliko.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, pride sms od Mance, da je odločeno za Kovk.

Mega, Manca in Slak pridejo od zadaj na Kovk, jaz pri Anji ugotovim, da ni nobenega prevoza za gor. Oni trije pridejo dol do mene, prestopijo v LCja in gor na start.

Tu je skupina Nemcev in veliko Z vetra.Pa Borut Lapajne in Matej Leskovec. Nemci čakajo, mi začnemo suvereno postavljati. Nekaj padal že visi v luftu in se vozi sem in tja. Modrujemo in čakamo na izboljšanje/šibitev, ki ga ni. Pride še Gradišek s kolegom (piha 7/9,8 Z).

Končno se Slak odloči in po nekaj dvigih uspe odleteti. Potem z Manco izmenično dvigujeva in sesuvava padala v čakanju na trenutek vetrove šibkosti. Vsakokrat se veter zdrami prej, preden uspeva odleteti 🙂 . Slak toplanda in se nam spet pridruži.

Gradišek uspe odleteti. Končno ujamem tudi jaz pravi trenutek in se odliftam v zrak. Kmalu za mano so v zraku tudi oni trije. Laminarc lepo drži, tako da se med 900 in 1100 vozimo sem in tja. Že v mraku se odpeljem direkt čez dolino čez Vipavo in skoraj v temi pristanem v Podnanosu.

Zoranov let

Zoranov let

Mega toplanda in pripelje LCja dol, potem pa me z njim pobere Slak in v LJU…

Zjutraj smo že ob 10h na Col Rodella. Gužva enaka. Ko prihajamo od gondole, že helikopter rešuje prvega ponesrečenca na E startu pod kočo.

Za razliko od včeraj, skoraj vsi čakajo, kdaj bo začelo delati. Tako se gužva samo veča. Sedaj nas vseh sedem modruje in ždi in svaljka med zmaji pri sedežnicah in opazuje dogajanje. Vmes hodimo gledat sem in tja, kam in kdaj,… V zraku je danes mirno z le enim vmesnim obdobjem, ki ga manjše skupine uspešno izkoristijo za pobiranje, večina curi ali drajsa nekje nad dolino JZ pobočje. Zato pa so starti na E startu večinoma atraktivni…

Jasna se odloči in postavi proti J na robu.

Ostali se na koncu odločimo za J (S) start pod gondolo, kjer pa je tudi nepopisna gneča na strmih in drsečih travah. Počutim se kot totalen začetnik, ko mi, kljub lepim dvigom, 3x popolnoma sesuje padalo. Luka požrtvovalno pomaga postavljati. Medtem odletita Slak in Manca.

Končno mi uspe. Takoj v zraku je treba voziti slalom med ostalimi, ki drajsajo pobočje. Hitro me mine in se umaknem bolj ven. Tu dobim rahlo dviganje in ko zavrtim, je takoj 20 padalcev, ki kroži okoli mene in v mene !! Še od tod se umaknem, zapeljem proti JZ po dolini, potem pa nazaj nad pristanek in v močnem vetru počasi na tla.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravljam skupaj z Guidovo skupino, potem pa prideta Mateja

Matejin let

Matejin let

in Luka.

Lukov let

Lukov let

Slak pristane ob 17.00 (“saj tako smo se zmenili”, čeprav je edini pobral in se odpeljal proti Marmoladi. Tudi Jasna danes ni bila preveč uspešna.

Jasnin let

Jasnin let

Ko pospravimo, se v bifeju še podkrepimo s pirom in hrano in gasa proti SLO, kamor pridemo okoli 23.h. Super letalni vikend, s fenomenalno soboto 🙂 .

Še Jasnine slike : https://plus.google.com/photos/103715303631536890306/albums/6064561436979906273?banner=pwa

in Zoranove: https://plus.google.com/u/0/photos/116342755486472010010/albums/6064282070254470929

 

Zjutraj ob 6.xx iz LJU. Mateja in Luka in Slak in jaz. Mega, Manca in Jasna Lalić (JL 🙂 ) v drugem.

Pred Gorico se Slak preseli v drugi avto. Mi -> Belluno -> Agordo (občudujem hotelček od prejšnjega tedna 🙂 pod Civetto ) -> pod Marmolado, čez Passo Fedaia (foto sešn z Marmolado in jezerčkom in …) dol v Canazei. Drugi avto naokoli, po daljši in hitrejši varianti iz Belluna, iz Z smeri pod gondolo v Campitello di Fassa. Pridemo skoraj hkrati.

Avtov več, kot v zimski sezoni. Vse totalno zabasano. Nebo popolnoma zapikano s padalci, kamorkoli pogledaš. Ko parkiramo, zvemo, da je tu padalski sejem/miting (pred zaključkom žičniške letne sezone konec septembra). Srečamo Valiče, Pijakovskega,… Manca, Jasna, Mega in Slak že na poti gor.

Ko pridemo okoli 12h mi trije z gondolo na Col Rodella, oni štirje že postavljajo na vrhu pod antenami. Na startu E nepopisna množica padal, zmajev, spremljevalcev, otrok, psičkov,… Mateji je slabo od vožnje, meni od gužve v zraku. Zato sedemo pred kočo/restavracijo in opazujemo vso to gužvo. V zraku živahno, kar nekaj kloferjev in premetavanja.

Naši štirje startajo (Jasna, Manca, Slak in Mega) po SV pobočju pod anteno. Generalno piha S s strani Passo Sella, vendar ravno tako piha gor na travnati strmini na J stran. Ogromno jih nabere in odleti, ogromno scuri. Po naši grobi oceni je tukaj danes, v soboto, 500-700 padalcev.

Ko se gužva malo razredči, začnemo tudi mi trije počasi dobivati voljo (vmes greva z Lukom pod gondolo gledati situacijo za J start, pa spet nazaj, pa mogoče bi bilo bolje na vrh, pa…).

Nekaj pred 15h uro postavimo med vlečnicami proti S, kjer kaže trenutno najbolj stabilno pihanje gor. Luka požrtvovalno pomaga nama z Matejo pri postavljanju 🙂 . Odletimo Zoran, Mateja in Luka.

V zraku na momente zelo razrukano (od +7,0 -> -5,0  !! ), nekajkrat manjši klofer, 1xrahla kravatica. Hitro naberem do 3100, padem ven in se odpeljem proti Sass Pordoi, občudujem Piz Boe (kjer sem prejšnji teden planinaril na vrh 🙂 ), okoli katerega je tudi roj padalcev… Spodaj je Passo Pordoi in avti kot modelčki… Ker tu nič ne dviguje (prav v skale si ne upam), se obrnem proti stolpom Sella in fotkam od zgoraj stene, kjer sem včasih plezal… Potem pa čez Canazei in Belvedere proti Marmoladi. Pozno je in vidim, da tisti, ki se vračajo na moji trenutni višini, kar s težavo rinejo proti pristanku zaradi močnega dolinca. Mega in Manca javita, de sta pristala in gresta zrihtat prenočišča. Raje obrnem, potem močno zgubim, pa spet naberem na Belvederju. Vidim, kako sesuti padalec pada v drevje z odprto rezervo… Nadaljujem čez nad Col Rodella za Matejo proti Langkopfel/Sassolungo, tu me spet fajn zruka, tako da se umaknem nazaj nad dolino in za Matejo proti Z vzdolž levega grebena. Potem pa nazaj in na pristanek v množico pristajajočih in pristalih.

Zoranov let

Zoranov let

Fenomenalno lepo !!! (“pa še lepše, ko si enkrat cel na tleh”, pravi Mateja, ko pospravljava skupaj.

Matejin let

Matejin let

Kmalu pristane zraven naju tudi Slak.  

Luka je dolinc tako zabremzal, da je moral pristati v Canazeiu in pripešači do nas.

Lukov let

Lukov let

 

Helikopter šele sedaj rešuje tistega padlega od prej… Ko smo že čakajoči na pir (ki ga nismo dočakali 🙁 ), pristane še Jasna.

Jasnin let

Jasnin let

Zvečer obujamo dogodke današnjih letov ob čakanju na pozabljena naročila nas treh, ki nismo izbrali pizze, tako kot Manca, Jasna, Mega in Slak 🙂 .

 

Takole je pa svoje dogajanje posnel Jernej Bodljaj