Na žalost naših, ki so se v slabi termiki zelo dobro držali, je prekmalu prišla nevihta s Stola čez Begunjščico in za Kriško na Jezersko, kaj je tam povzročila, pa smo videli na TV dnevniku. Senca je bila obupno dolgotrajna in presenečen sem bil, da se je toliko nas še bojevalo z višino. Navrteli smo blizu 1. obratne točke, nato pa je prišlo sporočilo po frekvenci za nujna sporočila o prekinitvi tekme. Že let v Senično je bil malo tvegan, saj nas je pri pristajanju že kar premetavalo.

Štart: Križka gora
     1. obr. t.: Hotel Bor v Preddvoru
     2. obr. t.: štartni pilon na Gozdu
     3. obr. t.: cerkev sv. Lovrenca pod Storžičem
     4. obr. t.: cerkev sv. Petra nad Begunjami
     cilj na uradnem pristajališču v Seničnem

Razdalja cca 50 km, neviht ni bilo.
Neuradno zmagal Megušar France Krokar Železniki

Naši kar dobri: Cac in Grega med drugo in tretjo obr. točko, prav tako Slavc a nekaj km manj, Primož z eno obr. točko manj in je pristal tam  kjer Slavc, Erzo pa nekje pri prvi točki.
      Rezultati sledijo…

Za XC prelet so se odločili Erzo, Slavc in Grega skupaj z večnimi prjatli iz Poleta Jurijem in Mihatom. Izbrali smo Ambroža in določili prelet s povratkom. Jasno je tu še Mojca, ki pa ni odletela in se je raje držala Krvavca na 1700 metrih in pa prevoza.

Obiskali naj bi Valvazorja pod Stolom, a se je vsakemu po svoje zalomilo. Valvazorja je sicer obrnil Jurij in zatem po neuspelem preskoku na Jezersko skoraj visel pod Košuto. Slavc preleta ni napovedal, zato je letel nekaj kilometrov naprej do jezera Javorniški Rovt, ter se vrnil v Senično. Kazalo je že, da bo nadaljeval proti Krvavcu, a mu je večni V veter pri Križki gori to preprečil. Erzo in Miha sta zaplavala v jezeru malo pred Žirovnico, Grega pa je “pobral” Stol in odletel na Bled. Pri takih preletih je najnezanimivejši povratek do avtomobilov.

Tomaž, Stane in Tone so se udeležili piknika v Braslovčah, za ostale pa dan verjetno ni bil zanimiv.

Tekma Lepenatka 98 je uspela. Domačini pravijo, da se na tem štartu že dolgo ni tako jadralo, kot ta dan( nad 2000 m n.v. ). Prijavljenih je bilo čez 100 tekm., naših pa le 5. Majhno število tekmovalcev ne prinese dobre ekipne uvrstitve, kar potrjuje naš primer.

Prvo mesto je dosegel Tomaž Gorišek z 1 centimetrom od centra, drugo mesto Matjaž Sluga s 3 cm in tretji Slavc Rus s 5 cm. Torej sva s Tomažem skupaj imela le 6 kazenskih, a smo bili KLV vseeno na 5. mestu, saj nam je manjkal še eden dober rezultat ( vsaj 2 m ). Tako nismo odnesli nobenega pokala, ker jih  za posamično uvrstitev niso podelili.

Ostali naši so pristali sicer v krogu, a predaleč za točke: Mojca, Tone in Samo.
Poskusil sem tudi s preletom, a sem nad Črnivcem srečal zahodnik in se vrnil nazaj nad Gornji Grad. Pozneje smo razglabljali o Lisci itd…

DJP Adrenalin iz Kobarida je organizirala Solidarnostno tekmo Kobarid 98, katere štartnino so v celoti podarili KS Drežnica, v kateri so bile vasi najbolj prizadete v potresu. Glede na napoved se je obetalo dobro letenje vsaj tam, ker običajno ni tako močan veter, kot bližje notranjosti Slovenije. Zato je še toliko bolj nerazumljiva slaba udeležba, saj so tekmovali pretežno domači j.padalci in nekaj iz bližnjih krajev.

Zaradi majhne udeležbe pa je tudi dobra dva metra od pike bilo dovolj za zmago. Pika je bila poleg bencinskega servisa v Kobaridu, kjer je bilo precej turbolentno. Smer vetra se je zelo hitro menjala in točen pristanek je bila čista loterija. S. Rus je za zmago moral spraviti padalo kar v ful stall in  je komaj obstal na nogah, saj bi padec pomenil 5 metrov kazni. Seveda je bil ta manever na treh metrih in je bojazen za prevelika tveganja na takih tekmah odveč ( razne govorice o nasilnih zbijanjih višine – vse za zmago ).

Torej, najbolj uspešni smo bili Vrhničani, saj smo krog vsi zadeli, le Mojca ( na 5. mestu ) ni vzdržala na nogah, ker se ji je veter obrnil v hrbet cca 4 sekunde pred pristankom. Podobno se je godilo s Tomažem ( 3. mesto ), Tone je na 2. mestu in iz že prej naštetih vzrokov Slavc na 1. mestu.

Ekipno ni bilo nagrad, smo pa zajamčili prvo mesto. Za konec pa smo hitro šli še malo jadrati in izkazalo se je, da so še vedno zelo dobri pogoji kljub senci v dolini. Vsi so leteli proti Krnu in nato na Kobalo, jaz pa sem navil do baze in letel kar direktno proti Tolminu in naprej v dolino Idrijce. To je moje že tretje pristajanje v rotorjih in nisem siguren, da bom kmalu spet namerno letel tja. Verjetno pa nenamerno…

6 km je bolj malo, a sem vseeno zadovoljen.

KL Vrhnika in Polet Kamnik sta organizirala nepikaško tekmo 1/2 Kurirček 98 s startom na Kovku, brez štartnine. Glede na napoved se je obetalo dobro letenje vsaj tam, ker je običajno zahodnik povsod, kakor tudi v Kobaridu. Zato je toliko bolj nerazumljiva slaba udeležba, saj so tekmovali izključno tekmovalci omenjenih klubov. Zaradi majhne udeležbe je bil zadnji že kar peti. Torej najbolj uspešni so bili VRHNIČANI, kroga sicer ni zadel nihče, no ja saj nismo tekmovali v tem, pač pa koga dlje odpihne. Prvi je bil GREGOR-COJZ, ki je preletel Planino, drugi PRIMOŽ čez Hrašče, tretji RAZO (Polet) ravnotam, odlični četrti naš ERZO, ki je spet ugnal letos nadvse uletenega VIDICA-DJUROTA (Polet), ki je tako zasedel odlično peto mesto. V Razdrto prileti še Jimi (Logac), ki naredi 1/1 Kurirčka (za nepoučene: prileti z Lijaka). Ekipno ni bilo nagrad, smo pa zajamčili prvo mesto.  Za konec pa smo hitro šli še malo jadrat (za spremembo se je tekmovalna komisija odločila za Strmco, ker je na poti domov; ob tem se je marsikateremu tekmovalcu utrnila solza). Izkazalo se je, da so še vedno zelo dobri pogoji, kljub soncu v dolini. Toda v zraku je bil se Cojz, ki še ni pristal pri Planini, pač pa je priklopil osončeno Strmco in zastrmičaril (za nepoučene: to je zvrst jadralnega padalstva, ki jo gojijo na Strmci, kakor tudi še na nekaterih hribih po državi). Njemu v pozdrav sta tedaj vzletela še dve identični padali tvrdke Swing, kakršno vozi tudi naš Cojz. Toda zdaj se je začel drugi del tekme, Djuro je bil žal takoj diskvalificiran, saj se je vrnil po avto na Kovk, tako da z skupnim dobrim petim mestom ne bo nič. Zahodnik je na Strmco šele prišel tako, da vse termike ni odpihnil; odpihnilo pa je nas in sicer večino tekmovalcev v Planino. Le naš ERZO, ki je krenil najnižje (1100) se prebije do Ivanjega sela, kjer z 850 in minimalnim dviganjem naprej, da se na koncu znajde na 1300 nad Zalo, kjer mu poci film in uide v Rakitno, saj je pred njim Iška, Mokerc pri hitrosti 60 km/h. 19 km je bolj malo, a je bilo letenje zelo nizko. 

ERZO

Vreme ni bilo čisto po napovedi, ampak slabše ( plohe ), zato tudi manjši obisk ne tej tekmi.
Prvi trije so bili zelo natančni:

1- Flis Stane Metulj Rimske toplice s čisto nulo
2- Hribar Iztok Polet Kamnik 4 cm
3- Sluga Matjaž Zlatorog Laško 7 cm
10- Rus Stanislav KLV 36 cm
20- Debevec Boštjan KLV 94 cm
22- Sluga Anton KLV 103 cm
28- Gorišek Tomaž KLV 148 cm
47- Rus Mojca KLV 378 cm

Od ostalih naših so sodelovali le še Armič Slavko in Flisek Samo.
Ekipno smo zasedli 3. mesto za prvo uvrščenima KIMFLY in METULJ Rimske toplice.

Ko so se nevihte polegle, kar nisem mogel verjeti, kako lep dan se je napravil. Najbolj zastrupljene je že vleklo v zrak in ko so me poklicali, sem bil takoj ZA. Zabočevo je bil kar grozljiv kraj, tako je “vleklo” v Krimček. Črnina na primorskem me je malo strašila, ko pa je sonce malo pokrilo, sem videl, da bo v redu. In res, urico krasnega “matranja” na Krimčku je kronal pristanek na Rakitniškem polju, od tam pa je zelo blizu do avta. Boštjan in Dušan Štusej pa sta letela nad Rakitno, a je Španov vrh tako obtekalo, da sta komaj štartalo ter nahitro “scurila”. Mojca je sicer tudi jadrala, a ni mogla več čez višino štarta. Dušan Šušteršič  je tudi letel, a le na pristanek. Mora se še marsikaj naučiti, a je komaj začel leteti in pri taki vnemi bo znanje hitro dobil. Nekateri pa niso tako zagnani in bodo temu primerno pozneje prišli do znanja in izkušenj. Tudi nevemkakšno padalo jim bo bolj slabo pomagalo.

–Prvi dan je bil zelo dober z obilo termike.
 Štart na Kobariškem Stolu,
1. obr. točka Kuk pod Kobalo,
2. Kostnica v Kobaridu,
3. Kozlov rob pri Tolminu,
4. cerkev v Drežnici in
5. točka most čez Sočo pri vasi Volarje.

Seveda je bilo treba še v cilj pri Kobaridu in to je prvemu uspelo Domnu Slana. Od naših je bil najboljši Primož Suša, ki je tudi priletel v cilj, a še nimam podatkov. Bil je zelo dober na cca 9. mestu.

–Drugi dan je obetal še boljše pogoje, a se je nebo kmalu čisto zaprlo in vsi, ki so bili že blizu 1. obr. točke, so morali pristati. Večina teh je seveda točko obletela, nekaj pa jih je čakalo na pol poti do te točke in izrabili nekaj minutno izboljšanje ter slikali to točko in še nabrali dovolj višine za prelet  trenutno prvouvrščenega. Na ta način je neuradno zmagal Rok Preložnik.  Tudi Erzo in Primož sta slikala prvo obr. točko, a mi  še niso znani.

 Štart je bil spet na Kobariškem Stolu,
 1. obr. točka pa most čez Sočo pri Tolminu,
 2. Razvalina trdnjave na koncu Polovnika ( nad Žago ),
 3. cerkev v Drežnici in
 cilj v Kobaridu.