Me zjutraj pokliče Erzo, če bi mu danes delal družbo na letalni akciji (seveda kot šofer 🙂 ) – razmišlja o Slavniku. Sem za, vendar moram najprej na svoje vsakodnevno berglanje. In ko se 2 uri kasneje po zaključku (berglanja) spravljam v LCja, pokliče še Mega, da z Martinom ravno odhajata na Čelo goro…
Na Vrhniki poberem Erza in med vožnjo javi Mega, da sta z Martinom na startu in da kaže OK. Erzo ne omenja več Slavnika… Kmalu sva pred Cerknico, po postaji slišiva, da sta oba uspešno v zraku in da jadrata. Po bližnjicah sva tudi midva z LCjem kmalu na koncu kolovoza na Čeli.
Ko pribergljam na start, Erzo že postavlja. Občasno pošteno zašumi, občasno nič vetra. Mega in Martin jadrata kar nekaj nad štartom, tudi zunaj nad poljem in občasno komentirata…
Erzo čaka na ustrezen veter, enkrat neuspešno dvigne in potem v primernem trenutku lepo odleti.
Nekaj pojadra naokoli, medtem, ko se jaz skozi šavje prebijem nazaj gor nad start do LCja in odpeljem v dolino. Še preden sem spodaj, Mega po postaji pove, da je Erzo že pristal (na Otoku) in da gre tudi on tja.
Martin se zapelje na pristanek proti Dolenjemu Jezeru.
Ko končno pridem na Otok do Erza, tudi Mega pospravlja zraven njega.
Na križišču proti Dolenjemu Jezeru že čaka Martin z Megovim avtom, da gresta gor rešit Martinovega, midva z Erzom pa najprej na ogled travnatih kopališč Cerkniškega jezera, potem pa v bife ob infocentru, kjer sta kmalu tudi Mega in Martin. Potem pa sladoled in raznorazni zavitki in kavice in hladne pijače, skratka, kot da je vsega konec…
… dokler Erzo ne ugotovi, da postaja na Slivnici kaže J in začne spodbujati za novo akcijo…
In smo kar kmalu na vrhu Slivnice (kjer je nepričakovano parkiran tudi Jeanov avto, ki je očitno odletel tukaj…).
Na startu trojica že postavlja, zraven pa “planinka” Slavka (z rehabilitirajočim “soplanincem”), ki kibicira (brez padala). Hitro ugotovim, da tale dva “planinca” lahko rešita Jeanov avto in organiziram zadevo, medtem ko se oni trije potencialni padalci prestavijo na V rob, saj sedaj ni več nobenega J in piha od zadaj dol in le občasno postrani gor na V robu (Erzo seveda nabija, kako je bilo narobe le to, da smo sedli v bife…).
Ob pomoči postavljalke padal – Slavke, po večkrat dvignejo padala in končno le uspejo odleteti. Prvi Martin, ki se samo v loku zapelje do pumpe
Mega podobno, čeprav poskuša tudi nekaj povrteti.
Erzo je tudi v curaži zginil za rob, ko mi odidemo gor na parking, kjer pa Jeanovega avta ni več (!?). In se sam odpeljem v dolino do Mega, ki je videl pristajati Erza malo naprej, za gričkom proti pokopališču. Ko prideva tja, pa Erza nikjer. Na LiveTracku ugotoviva, da se je čudežno pobral in pelje proti Rakeku…
Na parkingu na Uncu se z Megom spet dobiva in se zapeljeva z LCjem pod Strmco, kjer končno naloživa Erza…
Kar večer je, ko se vračam proti LJU…
