Vreme lepo, V še vedno nabija, na Gorenjskem manj. Predlagam Krvavec in začnem lobirati, pa Erzo odstopi, Mega po 15h, pa preveč ga ne vleče (torej najbrž ne bo), Damjan še vedno priklenjen v službi…

Pokliče Boris in smo zmenjeni ob 14h na britofu v Šmartnem. Špela in Tinkara sta zraven in zemeljska logistika je rešena. V LCja in naprej. Najprej razmišljamo o Krvavcu, pa nas črne baze (na cca 1900) preusmerijo na Gozd. Cesta na Gozd je še v gradnji, ampak nekako se zgoljufamo do koče in še gor do štarta. Špela in Tinkara se zabavata po svoje, midva pa postaviva. Veter je malo čuden (malo meša po startu, pa ne močno).

Prvi potegne Boris in se odpelje bolj ven in začne nabirati. Jaz potegnem hrbtno in mi uspe v prvo. V poseki potonem, ko pa sem ven, začutim močan V, ki je kar v sunkih in je treba iskati, da najdem dviganje in naberem nad start. Malo se matram okoli starta, potem pa proti V joški in tu potem naberem do 1400. Boris se je medtem že odpeljal naprej proti Storžiču. Pri Tolstem naberem še do 1500 in naprej precej zunaj, saj je okoli vrha Storžiča grdo črna baza. Je precej razbito in je treba kar loviti. Ko se Boris vrača nazaj, obrnem tudi jaz in počasi nazaj do Tolstega, kjer dobiva lepo dviganje in meni uspe nabrati do 1600. Boris se odpelje precej ven in izjavi, da ima dosti tega rukanja in bo šel proti Preddvoru pristat. Jaz grem za njim, sploh, ko izjavi, da zunaj krasno drži. Že si mislim, kako se bova odpeljala kar do Ambroža, pa se čez nekaj časa Boris popravi, da še preveč dviguje in da bi šel rad dol, ker se mu zdi, da se oblaki nekam intenzivno razvijajo. Vidim, da zavrti spiralo in zbije precej višine. Mene najprej še malo drži, potem pa začnem počasi zgubljati brez kakršnegakoli manevra. Čeprav sem visoko, grem proti vetru in zgubljam 0,9 do 1,5, s hitrostjo 20-25 proti Preddvoru z gasom. Vidim Borisa, ki nizko vozi proti Preddvoru (pozneje pove, da je imel hitrost 30-40 na delnem gasu !) in brez problemov pristane ob jezeru. Mene pa požira (sem dosti prepočasen) in moram pristati malo prej na travniku pri Mačah točno po urci letanja.

Zoranov let

Ko pospravim, je Špela s Tinkaro že pri meni in gremo še do hotela, kjer se je Boris že okopal in naročil pijačo.

Med uživanjem na terasi dobivamo info, da je na Zavrhu super in odločamo se še za tja. Do Šmartnega si ne premislimo in z obemi avti do Škorpijona. Jaz vmes poberem Erza na njegovi njivi v Vrhniki in ga dostavim do avta.

Erzov let

Erzo ne gre še enkrat gor, zato sam presedem k Borisovim in gasa gor. Na startu komaj kaj pihne. Postaviva, najprej poskusi hrbtno Boris z Erzovega mesta, pa nima šans. Jaz potegnem naprej in moram še malo polaufati, ko pa sem v zraku, kar potonem dol. Grem malo ven in takoj na levo, pa me sonce, ki je nizko nad obzorjem, zelo neprijetno moti… S 45 me odnese mimo slemena in gre samo dol. 123 sem pri Škorpijonu in ker vidim, da ni šans, da bi me še kaj dvignilo, se odpeljem nad pristanek in v močnem vetru scurim po šestih minutah…

Zoranov let

Boris se še z večjo hitrostjo odpelje naprej in dol proti Bistri…

Danes napovedan močan V in res tudi je nad vso SLO. Severno od LJ naj bi ga bilo manj, ampak postaje nič ne vedo o tem in javljajo o nabijanju vsepovsod. Zjutraj pokličem Krim in javlja S 4/6,2, kar se mi zdi OK in bi bilo za izkoristiti. Ampak Krim je za Erza tabu (:-) ) in ko se slišiva, noče nič slišati o tem. Mega je dopoldan tudi zaseden (do 15h), Damjan, ki je včasih tudi za kakšno neplanirano akcijo, pa je tudi priklenjen v službo.

Tako počasi mineva dopoldan in veter obrne na V, ko se odpravim proti Barju. Še vedno razmišljam o Krimu, čeprav veter med potjo že javlja JV 6/10, po Barju pa polaga drevesa. Mega dokončno odjavi, Erzo bo danes tudi spustil in že hočem nazaj proti LJ (in mogoče na Gozd, kjer je malo manj vetra), pa mi Erzo sugerira Ukija in dogovor je tu.

Počakam Ukija pri Škorpijonu, do njega domov in na pumpo po Štuseja in gasa gor. Tu spet debata okoli el.pastirja… in na start. Na robu občasno pihne močneje, je rahlo z desne (JV 4/6,2), ampak nič pretresljivega. Postavimo. Najprej Uki in nobenega presenečenja, pa jaz in Štusej.

Erzo se priklopi na postajo in misli, da ga nategujemo, ko povemo, da je v zraku OK. Še predno dobro naberemo, ga Milena že pripelje v Borovnico. Najprej se z Ukijem matrava na levi, pa komaj kaj nabereva, potem pa se obrneva nazaj proti startu in tu začne delati, tako, da sem tudi jaz kmalu na 1100. JV je res močan, občasno me rikverca, ko sem proti vetru, z vetrom gre čez 50, ampak v splošnem pa lepo drži in se da jadrati. Včasih je bolje bolj zunaj, včasih bolj pri grebenu. V drugi polovici se priključi tudi Erzo, ki kar ne verjame, da je res. V urici in pol lepega jadranja v močnem vetru se zapeljem tudi V še malo naprej od antene in proti koncu skoraj do Javorča. Nazaj je kar kriza in s 30% (?) gasa se komaj pomikam proti Borovnici. Občasno malo dvigne, generalno pa zgubljam in ker me že malo čas baše (sploh nisem pričakoval tako dolgega leta), se v bližini Škorpijona odločim, da ne bom več rinil in v močnem vetru še malo zaokrožim nad dolino in pristanem.

Zoranov let

Ko pospravim, pristaneta še Uki in Štusej in do pumpe.

Ukijev let

Stusejev let

Erzo je neodvisen in se, kot običajno, zapelje domov…

Erzov let

Erzov komentar leta: pozno na štartu, a ne prepozno – čeprav zunaj tak veter, na štartu ne piha nič! (jv pač) Pokličem avp Krim, ko šibam na štart: Jv 6/12, prej ko kličejo oni do 10
Andrej Erznožnik : res hvala, sm mislu da me hecate, da boste štartal – kaj takega kako so valovali gozdovi v vetru, vsaj tu že dolg ne vidu [30.07.2012 20:29]

Sem bil v soboto na obisku v Celju, pa ugotovim, da je šolski teren Golovec točno za hišami sredi mesta, kjer sem bil. Seveda sem moral iti raztegniti in dvigovati padalo… Teren je lepši kot Ženček, vetra je tudi bilo nekaj, žal pa ne dovolj, da bi se dalo drajsati ob pobočju travnika…

Zoranovo dvigovanje padala

Danes moramo pa že prej: vreme idealno za letet na Kras (pravi Ščuka…) in seveda je izhodišče Lijak. Dobimo se na šodru na Uncu, Špela je z Borisom, torej je zemeljska logistika rešena. Pa še Erzo, Mega in jaz v njun avto in gasa na Lijak. Na štartu ni gužve in Kraševci ravno startavajo (Ščuka, Marko in Gorazd). Tudi mi postavimo v neznosni vročini, piha kar konkretno. Najprej Mega, pa Erzo, pa jaz hrbtno nekaj poskusov, tako da je vmes že Boris, pa jaz. V zraku živahno in močan Z. Najprej malo naberem nad startom, pa do dežurca V od starta, ki je zelo razrukan, iščem sem in tja in končno naberem nad startom do 1100 in potegnem proti Zmajarski. Špela javi, da sta Erzo in Mega na tleh po neuspelem priklopu Krasa.

Erzov let

Erzov komentar leta: Potem ko štartamo za Kraševci, ki na Čavnu ne vidijo čez 1400, midva z Mego pa celih 1700, ga nahecam za na Kras (kaj vejo tele Kraškoti, kdaj je za it pa kdaj ne, jest že vem). Na 1/4 se premisliva, nazaj v Čavn in scuriva (Marko pa reče, da sva naredila tunel za na Kras), žal mi je samo ker nisva vztrajala v letu čez dolino. Ko sem kasneje še na Slivnici, od nekod prileti v postajo Ščuka, ki je še kar v zraku. Novi Vinodolski, zvem ob 18:30 (prepričan pa sem, da se ni kopal), jaz pa sem se, na zvečer v bajerju na Verdu… (tokdalčjeletuzaprezennčpress)

 

Najprej naberem nad vojašnico, potem pa še nad Zmajarsko do 1200, več mi ne gre in potegnem naprej. Ker je Z zelo močan, najprej lepo kaže, vendar sem vseeno prenizek in me požre pod greben, ko pridem okoli roba. Potem pa se začne telovadba sem in tja in gor in dol (bolj dol, kot gor) in z vetrom šibam 55, ko pa zavrtim nazaj, ko se mi zdi, da bi lahko kaj nabral, pa me samo zagunca (rikvercne ?). Zato se obrnem spet z vetrom in upam, da me bo odplaknilo mimo Čavna. Pri zadnjem robu pred Lokavcem sem že zelo nizko, pa me le toliko privzdigne, da me odplakne čez in potem na drugi strani tonem dol in pristanem na travniku med Lokavcem in Ajdovščino.

Zoranov let

Z Erzom se uskladiva po postaji in ko pospravim, je Špela z Erzom že pri meni. V Ajdovščino po Mega (ki se vrača z avtobusom izpod Lijaka, kamor je zdrvel na drugi poskus, ki pa se je izkazal kot nesmiseln zaradi spremembe vremenske situacije) in mimo Vipave proti strelišču, kjer je pristal Boris.

Borisov let

/olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&dt=27.07.2012&site=&club=&gtype=1&interval=1&sort_type=date&ww=0#si&flights&1050877&fphotos

 

Ščuka je še vedno v zraku, Marko scuril, Gorazd v Ilirski.

Ko naložimo Borisa, gasa proti Uncu, kjer smo zaustavili Matejo, da nas počaka, ker nima smisla, da rine naprej na Ajdovsko. Pri Portusu se vsi zložimo v Erzov avto in gor na Slivnico. Tu piha slab V in občasno še bolj z leve. Postavimo na V robu. Najprej potegne Mega in se zaplete v skalo za sabo in mu lahko enkrat vrnem (skupaj s Špelo) postavljanje padala. Po postaji slišimo Ščuko še vedno v zraku… Odleti Erzo, pa Mega, Delux in potem še Mateja in jaz v rahlem pihanju dol z leve. Desno proti koči malo prime, nabrati pa se ne da, še nebo se zakrije z oblaki in stemni in potem samo še scurimo proti pumpi drug za drugim.

Erzo let

 

Zoranov let

Ko pospravljamo, je Špela že pri nas. Še do pokopališča, blizu katerega je pristal najdaljši (in najhitrejši 🙂 ) Boris.

Borisov let

Na poti domov Erzo javi, da je Ščuka pristal v Novem Vinodolskem…

Danes je vreme malo bolj ugodno, piha pa nek S, SV. Kar sam od sebe izpade Zavrh popoldne.

Ob 15.30 na šodru razširjena jata. Erzo, Mirko, Mega, Delux. Z Erom gasa do Škorpijona, kjer sta še Matej (Minatti/Szzuriatti) in Malenšek. Mateja mogoče kasneje, Manca sigurno kasneje. Na startu nula. Mal se gledamo, mal modrujemo, čakamo malo več vetra. Vmes informiram Matejo o stanju in sproti si premišlja, ali se ji splača priti, ali ne… Končno je Borisu dovolj, postavi, potegne in scuri do Škorpijona.

Deluxov let

Potem to ponovi še Mega, ki se bori nad pumpo kar nekaj minut, dokler ne scuri za njo. Potem pa se počasi zvrstimo en za drugim (najlepše odleti Mirko…), predzadnji Erzo in zadnji jaz.

Postavim padalo malo za luknjo na krtine in lepo dvignem, tako da ga imam nad sabo še pred strmino. Odletim ven, na levo, ob pobočju drži (Rook 🙂 ), čeprav ne naberem niti m in scurim do Škorpijona.

Zoranov let

Medtem je Mega odpeljal Manco gor na start in Mirka po avto. Logistika za gor po Erzov avto ob Erzovem spodbujanju za še na Ulovko.

Erzov let

 

Za Ulovko na koncu ostaneva od druge skupine samo Boris in jaz. Erzo je z Mirkom že na startu, ko peljeva midva Erzov avto na šoder in z LCjem na vrh (Boris pusti svojega spodaj na križišču).

Na startu naju čaka Mirko, ki kar ne upa potegniti v brezveterje, ker se boji, da ne bo prišel čez. Postaviva midva z Deluxom, jaz potegnem in odletim, takoj za mano še Mirko in Delux. Držim se čisto desno grebena in sem celo na višini Kurena (kar malo višje kot včeraj, vendar si čez ne upam (Erzo medtem pristane na fuzbal placu na Vrhniki).

Erzov let

Z Deluxom pristaneva na travniku ob križišču (kot včeraj).

Zoranov let

Pospraviva, Boris pobere še Mirka in gasa gor po moj avto. Medtem Erzo odleti še tretjo rundo…

Erzov let

Včerajšnje neuspešno čakanje na Primožu in popoldanska ploha danes spodbudita čimprejšnjo akcijo. Vreme je zjutraj kilavo, abstinenčna kriza je huda in Erzo pokliče ob 10h, da se pejmo raje hitro kam dol vreč, sicer bomo najbrž spet izviseli. Ulovka…

Takoj se spokam v avto in gasa Vrhnika. Na križišču v Podlipski dolini se dobiva, Delux se bo priključil na Ulovki. Roba v LC in gor. Na kolovozu se naloži še Boris in po kolovozu do konca.

Ko pridemo na start, je tu vse na frišno posrano, krave, ki tacajo okoli pa so zelo neaktivne (jedalno, sralno so še preveč), saj je trava kar visoka in sploh nepožrta. Skratka start je popolnoma neurejen, poleg tega pa ni še nobenega vetra (ki nažiga 4/8 SZ na Krimu). Erzo se gre pastirja in krave odžene malo stran, ampak ko postavljamo pridejo spet bliže in začnejo ovirati naše aktivnosti. Boris danes čevlje ima (včeraj jih je namreč pozabil in je bil na štartu v copatih – kar je sicer običajno, ampak odleti pa vedno po standardih – v čevljih 🙂 ), je pa pozabil karabine za sedež. Še dobro, da imam jaz več kompletov opreme v avtu: hitro odšibava po moje tangice. Ko sva nazaj, Erzo ravno odleti. Jaz prevzamem vlogo pastirja, vržem nekaj kamnov bližnjim kravam v glavo in zatulim in imava mir, da postaviva do konca.

Ko potegnem in odletim, krave ponorijo in v stampedu oddirjajo po hribu dol. Boris je takoj za mano. Ob pobočju desno, vario malo zajamra, ampak premalo, da bi šel čez Koren proti Vrhniki, zato zavijem proti Podlipski dolini in pristanem malo za Deluxom na travniku pri križišču, kjer je Erzov avto.

Zoranov let

Erzo javi, da je pristal pri šoli na Vrhniki in ko pospraviva ga greva iskat.

Eerzov let

Erzov komentar leta: vsi kolegi piloti venomer nekaj testirajo, pa sem še jaz: čeprav me je potunkalo in nisem mogel na Planino, s kjer bi imel še lepši doskok, je novo padalo vseeno priletelo na Vrhniko nad Loko in prav predstavljal sem si, kako bi kolega Poje na mojem mestu izvedel veleslalom med zgradbami in morda priletel na nogometno igrišče.
 

Vsi zadovoljni, ker smo rešili dan, se odpeljemo gor po LC, Boris tu prestopi v svoj avto in razlaz (meni se že mudi k zobarju ob 13h, pri katerem potem sedim na stolu približno toliko cajta, kot sem ga porabil za dopoldansko  letalno akcijo) …

Ker popoldan in čez vikend ni več časa za redno letenje, moram izkoristiti preostanek dopoldneva. Zaradi zemeljske logistike pokličem mlado mamico, ki je za, mora pa še preveriti kako je z željami njene tašče, ki je na obisku in to naredi kar online, ko se pogovarjava po telefonu. Slišim, kako tašča pove, da bi ji bilo v veliko veselje iti na Krvavec, saj tam še nikoli ni bila in tudi padalca še ni videla odleteti, pa še lep izlet z vnukinjo bi bil – vse skupaj bo odlična zgodba za njene prijateljice ob kavi za nekaj naslednjih tednov…

Vse tri generacije poberem pred hišo in gasa pod Ambrota. Spodaj piha komaj kaj, za Abrota pa javlja Micika 6/9 JV. Tudi za zgoraj internet pove 20/30 V, torej bo zgoraj močno. Ko se pripeljemo do hotela tu ni ne duha ne sluha o tem silnem vetru, čeprav na trenutke res prbije. Tašča delno uživa v razgledu, vnučici in kravicah, ki se pasejo, midva z mamico si privoščiva kavico na verandi. Veter se ne spremeni (torej občasno prbije, globalno varljivo mirno…). Po kavici se z robo zložim pod hotel in začnem postavljati. Pride tašča, ker mora videti stvar od blizu. Lepo postavim, veter piha lepo gor in že hočem potegniti. Pa pride tisti občasni prbitek, ki pihne  desne  ob pobočju (torej SZ smer !?) čeprav je globalni veter V, v naslednjem trenutku pa mi posvaljka padalo navzdol (od zadaj). Vprežem taščo, da bo imela kaj od padalstva tudi ona in ji razložim, kako naj ga nazaj postavi in razprostre. Ko to naredi, se zgodba ponovi še enkrat…

Končno ne pihne od nikoder in potegnem in sem v zraku. Ampak glej ga, zlomka. Namesto, da bi se lepo vzdignil v zrak, me nese kar dol po pobočju, tik nad tlemi ! Ko že mislim, da bom moral pristati nekje tam pri zgornji postaji, me le malo vzdigne in grem čez rob. Hočem čim prej ven, pa gre samo dol (-4). Zdaj mi je jasno, o čem je predvčerajšnjim govoril Edo! Če bo šlo tako dol, še do travnikov za Grajcem ne bom prišel. Končno sem mimo pobočja Zg.poseke na levi in tu se curjenje malo umiri. Zavijem levo proti Ambrožu in vidim, da klobasa res stoji vodoravno, paralelno s pobočjem (veter obteka ves hrib, za Kržiščem pa so vse do Krvavca močni rotorji, ki očitno tlačijo dol v kotanjo pod žičnico – čeprav v zraku doslej ni bilo zelo razburkano…). Nad travniki pod Ambrožem se zadeva stabilizira, čutiti je V, občasno celo malo piskne navzgor, ko pa pridem nad Grajca, pa začnem tudi nabirati. Občasno zavrtim, jadram ob pobočju in čakam, dokler ne vidim, da se tri generacije peljejo proti pristanku, potem pa se odpeljem na pristanek tudi jaz.

Zoranov let

Na pristanku ni žive duše, razen Belgijca, ki sprašuje po razmerah, pa mu svetujem, da naj gre raje na Gozd… Ja, zdaj mi je res jasno, o čem je govoril Edo predvčerajšnjim približno ob tej uri na pristanku :-).