Dopoldan se ukvarjam s problemi okoli razbitine. Manca je  za akcijo po službi, Erzo in Delux za bolj zgodnji odhod na Lijak (ob 13h). Mega tudi ne more prej. Tako me Manca pobere pred službo ob 14.30, Gasa do Unce, kjer pobereva še Mega in gor na Strmco na popoldansko druženje. Za letenje je namreč dosti premočno (9/12,5).

Med sončenjem se pridružijo še drugi upajoči: Klemen Sovan, pa Manča s partnerjem, pa Dane… Ker zunaj nabija hlad, drugi del popoldneva nakladamo v Sovanovem kombiju, dokler se ne naveličamo in zaključimo “letenje” v gostilni Pod velbom. Potem Dane  transportira mene, pešaka v LJ.

Erzo in Delux pa s Špelo uživajo na Lijaku, kjer je baje super za letenje.

Erzov let

Erzov komentar leta: eno uro sem prnašal noter za jutri, eno pa za pojutrišnjim
Komentarji (2)
  • 1.Ambrož Mikelj : Enmu z rumeno mantro sem vpil! Upam, da si bil ti 😛 [25.10.2012 20:37]
  • 2.Slavko Kolar: Erzo, še enkrat hvala za prevoz. Bilo je čudovito. [25.10.2012 21:06]
 

Erzov podaljšek s Kovka

Borisov let

Borisove fotke:  http://picasaweb.google.com/107701220572594814613/Lijak25102012#

  • Mitja Šuštar : A danes lunina termika ni prjela? 🙂 [25.10.2012 20:38]
  • 2.Slavko Kolar : Bravo Boris. Bilo je lepo. [25.10.2012 21:07]
  • 3.Dragan Vidic : Ko sva  letela skupaj od Kovka na Nanos se mi je zdelo, da je Rook na polnem gasu boljši od Mentorja2. Pa tudi kasneje si mi ušel za kakih 100 metrov. [25.10.2012 23:05]
  • 4.Miha Kavčič : Khm… s tem da ma Delux manjso cifro kot ti Dragan, vsi vemo da vecja padala za odtenek boljse letijo od manjsih 😉 (en od redkih sportov kjer mamo ta okrogli prednost) 😀 hahah [26.10.2012 07:41]
 
 
 

Danes imam popoldne predavanje in moram biti v LJ do 15.30, zato sem že včeraj namigoval Erzu, da bi šli neko dopoldansko varianto. Napoved bolj mirnega ozračja je  v ZS Sloveniji in že zjutraj je krasen sonček od Bleda naprej. Potencialni cilj je bila Dovška Baba. Pokličem Deluxa, ki je za in ko pokliče Erzo nazaj, je tudi za.

Tako se z dvema avtoma dobimo pri Aljažu. Krasen sonček, brez oblačka, jesenska modrina, čudovite jesenske barve gozdov naokoli. Na pristanku že vleče dolinc (2,2/4,2) in Erzo malo zmajuje z glavo.

Z LCjem gasa po gozdni (pri rampi prvič preverimo naš ključ in dela 🙂 ), pa na koncu po kolovozu do planine Dovška rožca. Tu piha lepo po hribu gor, malo spreminjajoče, vendar ne premočno. Postavimo malo nad kočo in seveda Erzo potegne prvi.

Boris v prvo podre in ko potegnem jaz, mi nekaj vpije, da imam zafocljano vrvico. Vendar sem že v zraku in me lifne gor malo nad start. Malo gledam gor, malo se bašem v sedež in seveda grem stran od pobočja. Ko sem končno v sedežu in vidim, da je z vrvicami vse OK, sem  dviganje ob pobočju že izgubil in se peljem ven. Erzo medtem vrti nad startom in tudi Boris je že v zraku in jadra. Odpeljem se proti grebenu na desni, poskušam tu malo pobrati, pa ne gre, zato nadaljujem proti Mojstrani. Zgoraj ni premočnega vetra, čeprav je V čutiti, ko pa se spuščam proti Mojstrani, začne veter jačati. Lepo splaniram, da bom pristal na travniku pod Aljažem, pa je z vsakim metrom nižje dolinc vse močnejši. Kakšnih 50m nad tlemi se še komaj premikam naprej in občasno me celo rikverca ( tudi (-)5 km/h pokaže vario). Odločam se, ali odvijem, da ne pojaham drota (ki je izoliram, ni trofazna), pa me veter vseeno spusti in se odpeljem čez in pristanem na začetku travnika, daleč od Aljaža.

 

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane Erzo še bolj zadaj (kljub mojemu obvestilu po postaji, mi ni verjel, da je tako močan)

Erzov let

in čez nekaj časa še Delux.

Borisov let

Pospravimo in do Deluxovega džipa pri Aljažu. Malo sem že v časovni stiski zaradi LJ, zato se samo odpeljemo gor. Erzo izstopi na lokalne oglede, midva z Borisom pa do planine. Presedem v LCja, Boris pa se pri obračanju zatakne v leseni steber  in odtrga zadnjo luč. Silver tape je tu in Boris polima luč nazaj, potem pa jaz gasa dol.

Po slabi cesti res počasi dol, ko pa postane normalna, pa normalno. Ko sem že tik nad Dovjem, še rahel ovinek v desno, graben na levi in manjka rob ceste in zabremzam. ABS prime, oziroma nič ne prime, ker se samo speljem po šodru naravnost naprej in čez rob in se začnem kotaliti dol v graben. Slow motion. 4 obrati, dokler se ne ustavim. Naprej je pa še za nekaj nadaljevank zgodbe… Boris opazi špure, ustavi, vpije dol v razbitine, če sem OK. Pride do mene. Najdeva moj telefon. Odpovem predavanje in naj poizvedo za postopek ob nesreči na leasingu. Boris mi pomaga pobirati stvari iz razbitin. Odneseva rukzake gor. Pride Erzo z lokalci. Vlečna služba. Policija da/ne. Pravni nasveti znancev in kolegov kaj narediti. Policija. Podpišem kazen 300€ in 3 pike v zameno za potrdilo 0,00 alkohola. Vlečna služba začne vleči vozilo iz grabna v trdi temi po dveh urah čakanja.  Ko že skoraj pomrznemo in nekajkrat ponovno namestijo jeklenico in se nič bistveno ne spremeni, z Borisom gasa do LJ…

Hvala Boris, hvala Erzo za nesebično pomoč ves čas dogajanja !!!  Odpovedati sta se morala drugemu letu popoldne in Boris bi imel vsaj še enga novnovega 🙂

Glede na dogajanja zadnjih dni, danes ni preveč za pričakovati. Razen, da ima danes Erzo rojstni dan. VSE NAJBOLJŠE, ERZO ! No, in kot se za rojstni dan spodobi, si je treba nekaj nuditi: letenje.

Pa se zmeniva (glede na V veter) za Zavrh. Dobiva se na šodru sama, z Erzovim avtobusom na vrh in lahkotno (posledica zadnjih dni…) na start.

Piha čez start od zadaj dol, resda rahlo in ko začneva postavljati, občasno tudi gor. Erzo se odloči, da bo startal naprej (se uči 🙂 ) in potegne prvi in ga ima skoraj gor, pa podre, ker ni čisto pod njim. Potem gre na svoje staro mesto na levi in potegne hrbtno. Spet ni zadovoljen in ga podre.

Zdaj potegnem jaz naprej in odletim. V začetku se mi zdi OK, potem pa me začne splakovati, tako da imam občutek, da ne bom prišel niti do Ukija. Grem naravnost ven, pa se padanje le malo umiri in rinem naprej proti Škorpijonu. Zadnji del, tik nad tlemi, me še zruka in celo malo klofne in v močnem Z le pristanem pri Škorpijonu.

Zoranov let

Ko pospravljam, je v zraku tudi Erzo, ki mu gre malo bolje, saj celo malo zavrti in se odpelje daleč ven čez dolino in pristane nekje blizu Mance.

Erzov let

Na start pride še Uki, ki pa se odloči, da na osnovi videnega in slišanega ne bo šel. Erzo dobi prevoz za gor, jaz pa počakam v Škorpijonu. Ko pride Erzo dol, pa ravno pricurita še Grega Milčinski in Jure Habjanič.

No očitno je Erzo dobil rojstnodnevno darilo včeraj (“…moj najlepši let doslej, fenomenalno, tale Marmolada s 3650…”), ampak letela sva pa le :-).

 
Erzov komentar leta: za osebni praznik se pa že spodobi it letet
1.Uroš Novak : Vsenajbolš! [23.10.2012 19:06]
2.Istok Radojević : Vse najboljše! 🙂 [23.10.2012 19:20]
3.Tomaž Čopi : Vse najboljše 🙂
[23.10.2012 19:22]
4.Dani Gračnar : Vse naj! [23.10.2012 19:51]
5.Andrej Samsa : Še na mnoge lete;) [23.10.2012 20:02]
6.Sašo Razdrih : …še na mnoga leta (naj jezik ti opleta)… [23.10.2012 20:24]
7.Franci Reven : Drži se! [23.10.2012 20:26]

Zjutraj pri zajtrku se nadaljuje demokracija: ali gremo naprej dol po Italiji, ali ostanemo v Dolomitih. Situacija niha malo sem, malo tja, ampak na koncu prevladajo tisti, ki hočejo ostati  v Canazeiu (čeprav imajo tudi glas sopotnice, ki sploh ne leti…). Ker smo izgubili, smo malo depresivni, pa se je treba potolažiti s še kakšnim novim startom. Prevko je za in spet smo ob 10h v avtu Erzo, Mega, Edo in jaz. Gremo spet gor na Belvedere, malo niže, kot včeraj, piha pa še malo močneje, kot včeraj.

Ko že skoraj obupamo, Prevko ponudi, da gremo pogledati po zgornji cesti proti vrhu. In res rinemo gor, pa gor, pa smo že malo v snegu, pa pririnemo skoraj na vrh. Peš sprehod na greben pove, da je zgoraj idealen veter iz smeri Marmolade (smo nad umetnim jezerom na Passo Fedaia) in kar odlaufamo nazaj v avto po padala.

Postavimo en ob drugem: odleti Erzo, pa jaz, pa Edo, čez nekaj časa pa še Mega, ki se mu je nekaj sfedlalo, pa še veter je začel nekam čudno pihati. Prej smo sicer nakladali, kako bo za jadrati, ampak jaz se usmerim kar na desno ob grebenu proti Canazeiu. Malo zavrtim, malo drži, potem pa kar čez Canazei na pristanek.

 

Zoranov let

Kmalu pristaneta še Edo in Erzo,

Erzov let

čez  nekaj časa pa še Mega, ki bi sicer kar ostal v zraku, pa ni imel delujoče postaje, da bi javil. Smo veseli, saj je spet novnov.

Med pospravljanjem pa že pride Prevko po nas.

Med vožnjo navzgor na Sello gruntamo, kam bi šli leteti drugo rundo (ostali so se odločili za Col Rodello) in ali bi sploh šli. Pa pokliče šofer kombija Sajko, da je na kombiju crknila sklopka in Prevko se ob prihodu gor posveti reševanju tega problema. Ostali malo čakamo in razmišljamo kaj, ko pa se pojavi prilika, da nam zapeljejo padala gor mimo rampe, smo odločeni.

Z Erzom spremljava padala do sedla, Mega in Edo pa pripešačita. Pa po hribu do gondole in ker piha nek J, JZ, je jasno, da gremo na J start (enako kot včeraj). Nekaj naših sicer postavlja na V startu, odleti pa le Vidic, ki v začetku kar tone, ko pa pride na desno čez zajlo, mu zagrabi in namota v višave. Mi štirje šibamo dol na zgornji start in začnemo postavljati. Erzo malo zmaguje z glavo (mu ni preveč všeč) in se odloči, da gre raje dol na spodnjega (kjer sem jaz startal včeraj), medtem pa pride še Miha Skoberne in še kdo.

Mega odleti prvi, takoj za njim pa še jaz z eno ponovitvijo, ker se mi štrikci zataknejo za kamne. V zraku nas je kar nekaj in vrtimo desno od starta, jaz se matram in nekako držim višino, nabrati pa ne morem. Tudi Mega je nekje na moji višini in celo pod mano, potem pa ne najdem nobenega dviganja več, ker dobim samo nekaj rukerjev, generalno pa gre dol. Počasi se predam. Odpeljem se daleč v desno in čez dolino in nazaj čez zajlo na standardni pristanek.

 

Zoranov let

Sem kar razočaran, ker, medtem ko pospravljam, poslušam po radiu, kako je Dragan tam nekje proti Marmoladi in na 3600 in Erzo tudi nabira in vriska in tam nad Marmolado je že množica pik… Malo za mano pristane tudi Miha, potem pa počasi še drugi. Le Vidicu, Erzu in Bortegi je uspelo nabrati do višav,

Erzov epski let – Marmolada drugič

ostali naši pa so jadrali okoli Col Rodelle (podobno kot jaz). Ko pospravi Mega, hitro poštopa še enkrat gor, da vsaj malo poteši svojo curažo…

Prevko pride s svojim enoprostorcem in nas postopoma zvozi v picerijo, kjer se počasi vsi zberemo in potem čakamo, da Jurij Vidic pripelje nadomestni kombi iz LJU. Ko je že blizu, se naša trojka prestavi s Prevkom in Sajkom na prelaz, pomaga pri zamenjavi kombijev, potem pa gasa proti domu…

Erzov komentar leta:
Andrej Erznožnik : res hdi hribi zahodno od marmelade in dogodek dneva: ko zvečer čakamo na nadomestni prevoz ter mečemo prstomet ob prižganih žarometih avtomobila na Passo Sella, iz teme švigne lisica in zagrabi pravkar vrženi balinc in ga hoče odnest v temo! [23.10.2012 02:30]
2.Jernej Zdešar : Fouš! Se je Uki včeri prov tolažu kok fajn k ni šou zravn k je itak sama inverzija… [23.10.2012 08:48]
3.Andrej Piškur : Dobro ste izglasovali. Bravo! [23.10.2012 09:40]
4.Boris Čebulj : no Erzo če bi podlegl tvoji zbirateljski žilici, tega tle ne bi blo, pa lisice tud ne. drgač pa lepo da smo enkrat bli skupi. sej nis tko slab človk… 🙂 [23.10.2012 10:23]