Se že včeraj dogovarjamo, da bo danes Primorska (Kovk, Lijak,…). Pa zjutraj malo slabše kaže: čeprav še modrina, naj bi začelo hitro pokrivati, burja na Kovku pa prepočasi upada. Je pa odličen gradient brez inverzije od podna gor. Torej je realen le Lijak.

Milan potrdi, Mega je skoraj za in ob 11h Vrhnika. Med vožnjo na Železniško še gruntam in se mi zdi, da bi lahko bila v trenutni situaciji boljša izbira Buzet. Preverim kaj mislijo Kraševci (Gorazd) – in se dogovarjajo za – Buzet !

Z Milanom na Uncu presedeva k Megu in gasa. Na Razdrtem se mi trije dokončno odločimo in zavijemo levo. Mimo Kozine, kjer Gorazd in Bojan še čakata Gregorja iz Ilirske, medtem ko je Nevidni baje že na poti proti Buzetu. Ko ga končno dobimo na telefon, da poroča v živo s terena, smo že pri Črnem kalu. Ni preveč navdušen nad situacijo na startu in pravi, da tudi v Buzetu že pokriva. Za trenutek še razmišljamo, če bi obrnili na Lijak (iz Vipavske Frenk javlja, da je vse v modrini…), pa vseeno nadaljujemo po planu.

Od zadaj čez Movraž. Na mejnem prehodu (Rakitovec) nas obe strani pustita kar malo čakati, tako da je Nevidni že precej nervozen, da čimprej odpeljemo avte dol, kjer že čaka Rabič, da voznike zapelje gor. Z Milanom izskočiva pred startom z vso robo in na start.

Ko se začneva počasi pripravljati v šibkem vetru (in precejšnji pokritosti – se bomo samo dol zabrisali…), pridejo Mega, Nevidni in Jožef – in prinesejo s seboj malo več vetra. Še Kraševci zaparkirajo (Gorazd, Gregor in Bojan) in smo kompletni – in še malo več modrine se pokaže. Na momente že prav lepo pihne.

Prvi potegne Nevidni in ga dvigne nad start. Panika ! Naslednji sem jaz, pa Mega in ostali…

Hitro sem nad grebenom in vrtim in nekaj naberem in proti Raspadalici. Tudi vsi ostali več ali manj naberejo (Mega in Nevidni sta že nad mano), le Gregor po hudi borbi scuri (in gre še enkrat gor).

Večina rine od Raspadalice naprej v smeri Roča, jaz grem nazaj proti startu, Milan (ki je danes prvič tukaj in se šele spoznava s terenom), pa se tudi drži grebena med startom in Raspadalico. Potegnem nad startom (kjer ravno startuje Gregor v drugo) do kotla pri Jačemici, kjer sem že nizko nad grebenom in je dokaj razrukano.

Naberem in še enkrat do Raspadalice (z vmesnim občasnim pobiranjem) in nazaj skoraj do starta. Tu dobim lepo dviganje in naberem do 1000 (moja višina dneva), medtem ko prvi že pristajajo – Milan na uradnem.

Milanov prvi let na Buzet-Zavoju

S pridobljeno višino se zapeljem kar naprej v smeri Kvirika, pa me SZ veter začne zaustavljati, tako da sem na Kviriku že pod grebenom in se samo še zapeljem v dolino.

Gorazd je pristal nekje proti Roču,

Gorazdov let

prav tako tudi Rabič (le da šele po drugi rundi od starta kod zadnji v luftu).

Rabičev let

Bojan malo pod Krbavčići blizu Megovega avta.

Bojanov let

Pa tudi Mega se je vrnil skoraj do svojega avta, ki ga je (zaradi predvidene logistike začetnega pesimizma) pustil nekje na pol poti v dolino.

Megov let

Nevidni (ki je tudi pristal na uradnem pri svojem avtu), je delno rešil logistiko, tako da tudi mene naši kmalu poberejo pod mejnim prehodom.

Dosti več, kot smo najprej pričakovali.

Še vizualizacija naših letov

Danes naj bi burja končno ponehala in situacija (glede na SV zadnjih 14 dni) naj ne bi bila tako slaba. Upam na kakšno jadranje (vsaj ura, če že preletov ne bo…) in iščem najboljšo varianto. Seveda na Primorsko (na Gorenjskem SZ), ampak burje je v Vipavski zjutraj še kar, inverzija je okoli 1000 in po slikah se že vleče nek mrč čez nebo.

Ob 10.30 na Železniški (Uki, Dule, Domen in Milan) še vedno ni jasno kam, čeprav sva z Ukijem že skoraj prepričana, da v Vipavsko nima smisla. Potem je naenkrat jasno, da bomo zavili proti KP (in eventualno naprej) s prvim postankom Socerb. Milan in Dule v enem avtu, mi trije v drugem na Uncu poberemo še Mega in na izvoz Kastelec.

Ko na Socerbu parkiramo za gozdom na platoju, se tam že sprehajata Sašo (Golob) in Cena (Vinko Špeh). Pešaka po kolovozu med bencinskimi hlapi iz doline na Socerb3, kjer že piha gor. Malo se razgledujemo in počasi začnemo odpirati robo. Ker vetra še ni dovolj, Domen, Milan in Sašo odpeljejo avte dol za poenostavitev logistike. Pride še Pavličev Tom in ko smo prvi že postavljeni, še Kraševci (Gorazd, Rajko, Bojan in Marko).

Ko sonda s starega starta Socerb pokaže, da je že dovolj vetra za jadranje pa hitro tudi mi v luft.

Potem pa uživaško jadranje med S robom nad Glinščico in gradom Socerb z vrtenjem in nabiranjem (eni više, drugi niže…). Kaj dosti čez 600 ne pridem, sem pa večinoma lepo nad grebenom. Ko se mi približuje ura, Dule že kliče s pristanka Ukija, naj pride k njemu na cigareto….

Ukijev let
Duletov let

Občasno nas je kar nekaj na kupu, vendar nikoli prevelika gužva, saj smo lepo razporejeni po višinah…

Ko skoraj napolnim uro, se odločim za pristanek in res elegantno toplandam na starem Socerbu.

Zoranov prvi let

Takrat enkrat pristane tudi Domen,

Domnov let

pa še nekaj drugih (domačini) je tudi že na tleh.

Malo počakam in potem lepo s hrbtnim dvigom odpeljem Mentorja3 do roba (tu piha precej bolj, kot je prej na 3-jki) in stopim v zrak v drugo rundo.

Zdaj se mi zdi, da je vetra že nekaj manj in se je treba že bolj matrati, da pridem nad greben. Pred gradom sem že pod grebenom in obrnem, zgubljam višino, tako da sem na S robu že precej nizek. Kljub temu vztrajam in se matram na razu še dobrih 20 min, pod mano pa drajsa tudi Mega. Skoraj naberem do roba, ampak čez mi ne gre več.

Ko se proti pristanku odpelje Milan,

Milanov let

greva nekaj minut za njim tudi Mega

Megov let

in jaz.

Zoranov drugi let

Naša razširjena jata je že vsa na tleh. Pospravimo in gor (midva z Megom s Sašom in Ceno) do odcepa na Socerb, kjer ob kibiciranju motoristov, ki drajsajo navpičen breg pod cesto, pričakamo Milanov in Domnov prevoz domov.

Zapeljem nazaj v Gabrje in po hribu gor. Zadaj na asfaltni cesti za vrhom sadovnjaka pustim LCja in z robo reinfuzo po zasneženem kolovozu gor.

Postavim malo poševno v levo, da bom speljal med mladimi sadnimi drevesi in velikim drevesom pod polico.

Pri prvem dvigu mi ga položi v levo, v drugo pa lepo speljem, se izognem veliki krošnji spodaj in zapeljem nad ravnico in vse do cerkve.

Zoranov let

Sedaj robo lepo pospravim (v bistvu je skoraj suha) in peš gor po cesti po LCja.

Ta nenehna burja / SV me že počasi ubija. Vsak dan bi šel nekam, pa cincam in na koncu nič… In danes ne morem več zdržati in grem na kakršnokoli krtino, samo da bom vsaj malo poskočil (seveda pa mora biti bela pika 🙂 …).

Tu okoli Gabrja sva bila nedavno tega z Milanom, pa je pihalo v hrbet. Ampak najprej na novo belo piko na drugi strani doline, pri vasici Hruševo.

Seveda je to spet eden tistih Erzovih položnih travnikov (ampak vsaj terasast ni). Na srečo pa ni veliko snega (ki je v mrazu res lepo suh). Piha malce z leve. Postavim in ga lepo dvignem, ampak po hribu dol sem le kak m nad tlemi in se zadeva hitro zaključi (70m).

Zoranov prvi poskus

Naberem in grem še enkrat gor. Sedaj čakam, dokler ne pihne bolj konkretno gor. V drugo me lepo dvigne in se zapeljem do ravnice spodaj, kjer pa vseeno kmalu stopim na tla (150m).

Drugi poskus

Naberem in gor do LCja.

Sem upal, da se bodo danes uresničile napovedi in bo danes še boljši dan, kot včeraj. In še preden zjutraj pogledam sveže podatke, me že kliče Dule, da danes bi pa najbrž bilo za kaj daljšega z izhodiščem na Lijaku…

Ko preverim, se lahko samo strinjam in že vidim Kurirčka z morebitno 100tko (če le ne bo preveč vetra na Nanosu za nazaj…). Skličem zbor za 10.45 na Vrhniki, kjer se naberemo: Poje, Erzo, Dule, Milan, na Uncu pa bosta počakala še Mega in Jean. Samov kombi je že rezerviran za 11.30 pri Anji (za Lijak). Jožetu se spet mudi nazaj (deadline je 16.00 od Anje nazaj), vendar z Erzom vseeno prisedeva (bomo že nekako rešili za nazaj), na Uncu naložimo še Mega in gasa dol. Milan in Dule naložita Jeana.

Ker ima očitno podobne ideje še veliko drugih, je pri Anji poleg Sama tudi že Vidmarjev Jože. Oba kombija sta hitro polna, mi moramo počakati le še našo drugo trojico, ki zamuja…

Samo nas odloži na startu, kjer že lepo piha in se jih že nekaj pripravlja. Še mi se začnemo. Kmalu so prvi v luftu, potem pa tudi mi: Jože, Jean, Erzo, Zoran, Mega, Milan, Dule.

V rob še ne dela (v bistvu je kar močan Z, termika pa še razbita), tako da se kar malo pomatram, dokler ne naberem dovolj za naprej. Pri Vojašnici in na Zmajarski popravim in naprej na Čaven, kjer naberem na 1400. Naprej, na Kuclju in dalje po grebenu pa, razen razmetavanja, ne dobim nobenega poštenega dviganja. Upam na polico pod Modrasovcem, pa je toliko vetra, da me bolj ali manj splakne s 1100 s 60+ s police proti Lokavcu (padem v rotorje za Modrasovcem v lep rodeo, pa še enkrat me konkretno sklofa…). S 550 se za Lokavcem že vidim na tleh, pa vseeno rinem pod Hubelj.

Do konca sploh ne vem, da je Erzo točno takrat pristajal v Lokavcu.

Erzov let

Erzov Komentar leta:Sem se ustrašil, me je splaknilo s Čavna in sem se samo še odmaknil in ko sem gledal Pojeta in Zariča v pobočju, mi ni blo videt lepo. [15.1.2019 14:00]
Sašo Grčar : Všeček za to, da priznaš… in da pristaneš, ko ni več “apetitlih”… v zraku naj bi uživali in ne obratno …vsaj jaz… [15.1.2019 16:37]
Jože Molek : Staraš se  [15.1.2019 18:43]
Sašo Golob : Pošteno napisano. [15.1.2019 19:33]
Turčin – Alojz Turk : Si prišel tudi ti na vrsto za limanje na smolo. Se je tudi meni videlo malce ‘neestetsko’, ko sem na trimu letel 70km/h mimo Modrasovca v požiralnik. [15.1.2019 21:11]

Uro kasneje pa tu blizu tudi Milan.

Milanov let

Pod Hubljem pa mi le začne počasi grabiti, pa vedno močneje in potem sem ekspresno na 1400. S Hublja se peljem občasno v dviganju kar naravnost zunaj proti Vipavi in nad Plazom že spet konkretno dviguje, tako da sem kmalu mimo Table. Samo vozimo se naprej, ne da bi bilo treba vrteti (enkrat počasneje, drugič hitreje).

Pred Hieronimom mi Naviter spet pokaže 50+ in vidim, da se jih nekaj kar matra od Antene nazaj. Zato na Hieronimu obrnem.

Nazaj se spet samo peljemo (najprej naprej le okoli 15, 20). Pri Lovski me prehiti Mega. Desno od Vipave še nabereva in čez na Kovk (Mega že izgine proti Hublju). Pod Podrto priklopim in potem gre spet samo gor (pa počasi v močan JZ, Z). Do Predmeje in obrat in spet kmalu na 1200 na Hublju, pred Podrto pa spet čez.

Mega javi, da ima dovolj in gre pristati k Anji.

Megov let

Zdaj gre čez Vipavo še višje in lepše, žal pa gre tudi sonce že proti obzorju. Na Nanosu je občutno manj vetra kot prvo rundo, vendar vseeno obrnem pri Hieronimu, saj sem od 100tke pri sebi že odstopil (počasi je konec dneva in tudi pošteno trd sem že…) in računam samo še nazaj do Anje.

Takrat enkrat okoli 16h pristane Poje na Razdrtem (ker se mu zelo mudi za nazaj), saj so skrb za njegov avto pri Anji očitno prevzeli ostali, ki so ga potem tudi pobrali spotoma.

Jožetov let

Pa pri Tabli pa tako lepo drži, da se kar peljem čez (za Turčinom in Mickom) in spet priklopim Kovk. Peljem se skoraj do Predmeje, kjer se mi po obratu 4-ta stranica ustavi pri 94,7 in potem se v mraku samo še peljem zunaj direkt na pristanek (seveda brez upoštevanja teh zadnjih odletenih kilometrov).

Zoranov let

Pospravljam že skoraj v temi. Ker so naši že vsi doma, me rešita Dragan V. in Turčin, saj je Pirševo mesto v Draganovem avtu prazno (ker je on prevzel moje mesto pri Pojetu 🙂 )

Dule je pristal pri Anji.

Duletov let

Jean pa seveda izpolnil cilj in odkljukal 100tko.

Jeanov let

Od prvega Hublja naprej je bil lepši del letenja, saj je bilo samo še uživaško letenje (če odštejemo ohlajanje…) brez pretiranega dela.

Še vizualizacija

Danes napovedan nek SZ (sploh više), na Primorskem pa naj bi veter kar nekaj obračal čez dan (Parapente), pa tudi dejanski gradient ni preveč dober. Ker pa naj bi bilo na Primorskem največ sončka, me seveda vleče tja.

Ko Kovk obrne na JZ (Lijak me preveč ne vleče), kar skličem zbor za 11.30 na Železniški, čeprav so dvomi. Poje potrdi in zaradi popoldanskih zemeljskih obveznosti odpelje kar s svojim avtom do Unca, kjer naloži Jeana. Jaz pa v LCja naložim še Duleta in Milana in dol do Anje.

Čaven v veliki bazi in drugje naokoli nekaj bazic. Prisedeta še Jože in Jean in gor.

Na startu piha idealno 4/6 JZ (le malo sunkovito na momente) in smo sami, čeprav je nekaj posameznikov že v višavah. Takoj postavimo in v luft: Poje, Jean, Milan, Zoran in Dule.

V začetku se moram kar malo pomatrati, da poberem na Podrti (bolj ozka in sunkovita dviganja), ko pa sem enkrat nad grebenom, je vse lažje. Bolj živahno do Hublja in potem do Predmeje bolj umirjeno. Nazaj proti Hublju že lepo dviguje in z lepo višino do starta, kjer jih je pa sedaj kar nekaj v pripravi.

Obrnem in še enkrat podobno do Predmeje. Sedaj me iz kota nazaj že bolj ustavlja veter (15-20), potem pa lepo dvigne, da pridem do Hublja brez pobiranja na 1100. Jean daleč zunaj poskuša direkt čez na Čaven, Poje javlja, da je toplandal (se mu že mudi domov) in že rešuje LCja.

Pojetov let

Kovk in Col zadaj sta temno pokrita, tudi Nanos je pri Anteni v bazi, Z del pa tudi ves v temini. Zato se s Hublja odpeljem kar zunaj v smeri Podnanosa (dokler bo šlo). Pa kar gre in gre in drži in pred Vipavo celo začne lepo dvigovati. Ves čas vozim kar zunaj. Ko preletim Podnanos in se dolina začne ožiti, pa začne močneje dvigovati (baze zadaj nad grebenom vlečejo).

Žal nikogar ne vidim, zato obrnem in se usmerim proti Z nad AC. Najprej mislim, da bom pristal pred Vipavo, pa kar drži, tako da  z lepo višino preletim Anjo in pristanek in potem nazaj in počasi na tla.

Zoranov let

Zraven mene pospravlja Dule.

Duletov let

Jean in Milan pa še kar vozita nad grebenom Kovka.

Sedaj je situacija že veliko lepša kot prej, temne pokritosti skoraj ni več. Milan se odpelje še enkrat čez Vipavo in pristane v Podnanosu.

Milanov let

Jean pa na Tablo in naprej ob grebenu in do Razdrtega.

Jeanov danes najdaljši

Z Duletom pobereva Milana v Podnanosu in še Jeana v Razdrtem in domov…

Dosti več, kot sem pričakoval od današnjega dne, pa še več bi bilo, če bi bil bolj vztrajen (in ne bi bil okoli Nanosa ravno v najslabšem trenutku…)

Še vizualizacija

Danes je napoved za lepo letenje (čeprav inverzija, z jačanjem JZ popoldne), ampak jaz ostajam v lokalnih vodah.

Ker se že zjutraj obeta lep sončen dan, se z Alenko odločiva za izlet na Rakitno. Na jezeru množica drsalcev (kljub Štusevi info v petek, kako je površina posuta in neuporabna…), mraz primeren. Midva pa naprej v smeri Cerknice in po gozdni cesti do starta (novega).

Nazadnje sem (smo) bil(i) tu na starem startu v neugodno močnem Z (pred 10 leti?) in od takrat je to moja neizpolnjena želja. Sem se bal, da bo tudi danes že močno, pa je idealno, mogoče še malo premalo.

Zato postavim Rooka in v tangice (si ne obetam jadranja).

Lepo ga dvignem in stopim v zrak za robom. Na desni celo malo zapiska in naberem nekaj metrov,

nazaj do starta in še malo dalje,

potem pa spet do raza

in v počasnem curjenju proti Borovnici. Sem upal, da bo osončena Planina nad Borovnico še kaj dala, zato se tesno držim pobočja, pa gre samo dol. Na vogalu me veter (ki piha noter v dolino proti Zabočevem) še dodatno ustavi, tako da pristanem na velikem travniku med progo in potokom pred glavno cesto.

Zoranov let

Po 10 letih sem končno odletel ta lep start in seveda sem vesel kot radio. Novnov !! Zdaj pa se kdaj spomladi ali poleti na prelet 🙂 .

Danes napovedan še lepši dan (še vedno pa S, SV, pa krasen gradient in precej sonca). Po Draganovi vzpodbudi Erza, rata panika in Erzo skliče zbor za 10.45 na Železniški in takoj je jasno, da Kovk ali Čaven odpadeta (vztraja SV; med vožnjo že odpovem rezerviranega Sama).

Na Železniški se zberemo: Štusov Dušan s šoferjem, pa Suša, Erzo, Vidic, Milan in Dule. Z Erzom in Draganom se zbašemo k Štusu. Milan naloži Suša in Duleta, Jean s Planine v svoji režiji.

Mi kar po stari cesti (brez vinjete) in čez Podkraj in Col dol pod Lijak po lokalnih cestah – in takoj gor na parking. Odšetamo dol na start, kjer je prva Hermanova runda že v pripravi. Začnemo postavljati tudi mi (jaz II.klasa z Mentorjem 3 – zimska/blatna varianta), ko pride že druga Hermanova runda z Jeanom, Milanom, Duletom in Sušem.

Startam takoj za Erzom z delno odpetim kokonom in instrumenti. Šele ko naberem do 1200 in se zapeljem proti Zmajarski kar bolj zunaj za Erzom, se uspem do konca zrihtati kot je treba. Okoli Zmajarske popravim do 1400 in naprej čez Skret in mimo Čavna skoraj do Kuclja. Tu me na 1500 SV kar gunca, tako da počasi obrnem in nazaj do Lijaka in čez Danijela nad Škabrijel.

Tu se kar nekaj časa matram, pa nikakor ne morem lepo pobrati, medtem, ko se Erzo že odpelje čez Sočo na Sabotin, Dragan se ves visok vrača nazaj na Lijak, Milan pa v višavah nad mano vozi sem in tja…

Končno se prigrebem do 1100 in potem do Lijaka in še enkrat mimo Zmajarske, Skreta in Čavna. Obrnem približno nekje tam kot prvič (naprej me v tem splakujočem SV spet ne vleče, čeprav kakšnega padalca vidim že pred Modrasovcem).

Nazaj, čez Lijak še enkrat do Škabrijela in do Lijaka in na pristanek.

Zoranov let

Zraven mene zadovoljen pospravlja Dušan.

Dušanov let

Suša je po opravljenih akrobacijah v svoji režiji že odšel. Jean je tudi že pristal in odšel na drsanje po Cerkniškem jezeru. Dule je tudi že nekaj časa na tleh

in je odšel po Milana, ki je scuril pri pumpi malo naprej.

Milanov let

Ko prideta na pristanek, se jima kar pridružim proti LJU, medtem ko Dušan s šoferjem Marjanom čaka, da pristane še Dragan.

Draganov let


Draganov Komentar leta:Tokrat je vreme služilo točno po napovedi. Dobro da sem prvo vračanje od Sabotina pobral skoraj iz tal, ker se je potem naredilo nescurljivo letenje. Me je zeblo pa sem stisnil zobe, ker se mi je zdelo da je dan za izkoristit. Prezebel in zadovoljem na koncu! Stara cota še vedno dobro služi! [11.1.2019 20:59]
Pavel Kante : Noge pa očitno ne več,ko si na pristanek prletu kot kepa. Prmrznu? [12.1.2019 06:57]

In seveda Erzo.

Erzov let


Erzov Komentar leta:Z dolžnim spoštovanjem: zimski padalski aksiom: bolj kot scuriš ali manj ur kot odletiš, bolj na tleh razlagaš o mrazu in prezeblih prstih, ko je odleteno več debata o mrazu ni pomembna. (Ker so o mrazu vse povedali oni prej ali ker jih ni zeblo?) [12.1.2019 09:27]
Tomaz Crnigoj : Bravo. [11.1.2019 21:29]

Še vizualizacija naših letov:

Danes se megla kmalu dvigne, ampak v višavah (nad inverzijo cca 650m) pa SV kar nabija (po napovedi in zares). Ker tega ne verjamemo, Milan navija, da gremo pogledati na Zavrh. Pridružim se mu pri Škorpijonu (kjer ne piha nič) okoli 13h in gor.

Ko pripešačiva na start (že vmes z desne kar pošteno šumi in se pokriva in izgleda, kot da prihaja od Krima sem snežna ploha…), se samo obrneva (v takem tudi Poje ne bi startal) in nazaj do avta in dol in v Horjul, kjer se pri Zeleni okoli 15.45 dobimo še z Erzom (ki itak prej ni imel časa, je pa ves čas napovedoval, da je Zavrh brez veze in da bova že vidla – in sva res…) .

Malo nas skrbi, kako bo na Slevici (teorija je, da kadar je močan SV nad LJU kotlino, v Polhograjcih piha občutno manj…), ampak ko pridemo gor, na vrhu piha dol, tako da gremo na originalni start pod hišo, kjer pa v glavnem piha lepo gor (od JV ??) – prej premalo kot preveč.

Seveda je prvi postavljen Erzo in v luft in desno. Potem sem jaz. In zadnji Milan (potem ko pohodi Naviterja in si ostanke pripne v sedež – zvemo kasneje).

Tudi jaz takoj desno ob pobočje in drži, drži, veter lepo piha od zadaj in daje dodatno brzino (50+) tako da z lepo višino preletim Vrzdenec in še nekaj naprej od Sv.Kancijana. Vidim, da Erzo leti že nazaj (taktično nabira razdaljo in danes mu končno uspe prehiteti Velkavrha, ki pa danes ni s Kingom… 🙂 ) in pristaja na travniku čez Šujico.

Erzov let

Tudi sam obrnem, ko se dolina zoži in ves zabremzan (z okoli 20 km/h) pristanem nazaj ob lokalni cesti.

Zoranov let

Milan pa naju visoko preleti in se odpelje do konca doline, dokler gre…

Milanov let

Vsaj 10 avtov (čeprav je stranska cesta) gre mimo mene, ne da bi ustavilo… Erzo organizira prevoz, ki nas vse pobere in odpelje do trgovine.

Imamo dovolj (se nam zdi, da je kar vetra). Onadva gor po avto, jaz LJU…

Zjutraj se mi zdi, da najbolj obeta Vipavska dolina (vsaj nekaj sončka je, pa sonce naj bi naredilo (? inverzija?) nekaj JZ, ki naj bi spodaj premagal S, SV, ki je više. Najprej ni nekega zanimanja, potem pa se Milan zapali za Kovk in je zbor ob 12h na Železniški.

Z Duletom počakava Erza in še zadnjega Milana, ki od zadaj pelje na Kovk, čeprav dvomljivi Erzo ves čas nabija za kam drugam…

Po jajcih in (malo snega) pripelje Milan celo na start. Piha rahel SV (1,5/3) od zadaj. Malo čakamo, malo modrujemo, ob najšibkejšem SV celo odprem rukzak, ampak na kocu potegne robo ven le Erzo, da bo malo pohendlal na V stran… Nekajkrat sicer dvigne, pa mu ga vedno sesuje po startu dol. Milan pa upa da bo le obrnilo… Ko posije sonček bolj konkretno, SV še bolj pojača in po 1.30h se končno predamo.

Spet po jajcih nazaj in še malo porivamo v hrib do asfalta. Potem pa na prvi ovinek dol, kjer Erzo hoče ujeti serijo z nove lokacije na S stran blizu Pojetovega Kovka-Sever. Z njim in Milanom grem do primernega mesta in jima pomagam postaviti (piha malo neugodno, precej z desne bolj vzdolž pobočja, vendar pa je vsaj generalno piha po hribu gor, ne pa dol…).

Potegne Erzo in v poševnem poskakovanju proti levi odleti med brezami. In malo za njim še Milan. Zavijugata sem in tja in pristaneta na travniku spodaj ob glavni cesti.

Erzov let
Andrej Erznožnik : Ko se družiš s kljukci, ki verjamejo da bo Kovk obrnil. [9.1.2019 16:26]
Milanov let

Z Duletom ju pobereva in potem Erzo zdraži Milana še s šolskim terenom Malo Polje.

Milan sam odlaufa (5 min?) na zgornji start pod glavno cesto, kjer pa ima kar nekaj težav, saj zopet piha čisto s strani (že skoraj po hribu malo dol od SZ).

Milanov let
Andrej Erznožnik : https://photos.app.goo.gl/2pwa9FiMcoR6oend9 [9.1.2019 16:34]Alenka Mausar : Kaj si mel nadaljevalni tečaj 😉 [9.1.2019 16:48]Andrej Erznožnik : Ja smo mel, učenec je nadarjen in ubogljiv [9.1.2019 18:53]

Potem pa še na kavico na Col. Smo pa bili vsaj (deloma) na sončku in svežem zraku…