Se že včeraj dogovarjamo, da bo danes Primorska (Kovk, Lijak,…). Pa zjutraj malo slabše kaže: čeprav še modrina, naj bi začelo hitro pokrivati, burja na Kovku pa prepočasi upada. Je pa odličen gradient brez inverzije od podna gor. Torej je realen le Lijak.

Milan potrdi, Mega je skoraj za in ob 11h Vrhnika. Med vožnjo na Železniško še gruntam in se mi zdi, da bi lahko bila v trenutni situaciji boljša izbira Buzet. Preverim kaj mislijo Kraševci (Gorazd) – in se dogovarjajo za – Buzet !

Z Milanom na Uncu presedeva k Megu in gasa. Na Razdrtem se mi trije dokončno odločimo in zavijemo levo. Mimo Kozine, kjer Gorazd in Bojan še čakata Gregorja iz Ilirske, medtem ko je Nevidni baje že na poti proti Buzetu. Ko ga končno dobimo na telefon, da poroča v živo s terena, smo že pri Črnem kalu. Ni preveč navdušen nad situacijo na startu in pravi, da tudi v Buzetu že pokriva. Za trenutek še razmišljamo, če bi obrnili na Lijak (iz Vipavske Frenk javlja, da je vse v modrini…), pa vseeno nadaljujemo po planu.

Od zadaj čez Movraž. Na mejnem prehodu (Rakitovec) nas obe strani pustita kar malo čakati, tako da je Nevidni že precej nervozen, da čimprej odpeljemo avte dol, kjer že čaka Rabič, da voznike zapelje gor. Z Milanom izskočiva pred startom z vso robo in na start.

Ko se začneva počasi pripravljati v šibkem vetru (in precejšnji pokritosti – se bomo samo dol zabrisali…), pridejo Mega, Nevidni in Jožef – in prinesejo s seboj malo več vetra. Še Kraševci zaparkirajo (Gorazd, Gregor in Bojan) in smo kompletni – in še malo več modrine se pokaže. Na momente že prav lepo pihne.

Prvi potegne Nevidni in ga dvigne nad start. Panika ! Naslednji sem jaz, pa Mega in ostali…

Hitro sem nad grebenom in vrtim in nekaj naberem in proti Raspadalici. Tudi vsi ostali več ali manj naberejo (Mega in Nevidni sta že nad mano), le Gregor po hudi borbi scuri (in gre še enkrat gor).

Večina rine od Raspadalice naprej v smeri Roča, jaz grem nazaj proti startu, Milan (ki je danes prvič tukaj in se šele spoznava s terenom), pa se tudi drži grebena med startom in Raspadalico. Potegnem nad startom (kjer ravno startuje Gregor v drugo) do kotla pri Jačemici, kjer sem že nizko nad grebenom in je dokaj razrukano.

Naberem in še enkrat do Raspadalice (z vmesnim občasnim pobiranjem) in nazaj skoraj do starta. Tu dobim lepo dviganje in naberem do 1000 (moja višina dneva), medtem ko prvi že pristajajo – Milan na uradnem.

S pridobljeno višino se zapeljem kar naprej v smeri Kvirika, pa me SZ veter začne zaustavljati, tako da sem na Kviriku že pod grebenom in se samo še zapeljem v dolino.

Gorazd je pristal nekje proti Roču,

prav tako tudi Rabič (le da šele po drugi rundi od starta kod zadnji v luftu).

Bojan malo pod Krbavčići blizu Megovega avta.

Pa tudi Mega se je vrnil skoraj do svojega avta, ki ga je (zaradi predvidene logistike začetnega pesimizma) pustil nekje na pol poti v dolino.

Nevidni (ki je tudi pristal na uradnem pri svojem avtu), je delno rešil logistiko, tako da tudi mene naši kmalu poberejo pod mejnim prehodom.

Dosti več, kot smo najprej pričakovali.

Še vizualizacija naših letov

Danes naj bi burja končno ponehala in situacija (glede na SV zadnjih 14 dni) naj ne bi bila tako slaba. Upam na kakšno jadranje (vsaj ura, če že preletov ne bo…) in iščem najboljšo varianto. Seveda na Primorsko (na Gorenjskem SZ), ampak burje je v Vipavski zjutraj še kar, inverzija je okoli 1000 in po slikah se že vleče nek mrč čez nebo.

Ob 10.30 na Železniški (Uki, Dule, Domen in Milan) še vedno ni jasno kam, čeprav sva z Ukijem že skoraj prepričana, da v Vipavsko nima smisla. Potem je naenkrat jasno, da bomo zavili proti KP (in eventualno naprej) s prvim postankom Socerb. Milan in Dule v enem avtu, mi trije v drugem na Uncu poberemo še Mega in na izvoz Kastelec.

Ko na Socerbu parkiramo za gozdom na platoju, se tam že sprehajata Sašo (Golob) in Cena (Vinko Špeh). Pešaka po kolovozu med bencinskimi hlapi iz doline na Socerb3, kjer že piha gor. Malo se razgledujemo in počasi začnemo odpirati robo. Ker vetra še ni dovolj, Domen, Milan in Sašo odpeljejo avte dol za poenostavitev logistike. Pride še Pavličev Tom in ko smo prvi že postavljeni, še Kraševci (Gorazd, Rajko, Bojan in Marko).

Ko sonda s starega starta Socerb pokaže, da je že dovolj vetra za jadranje pa hitro tudi mi v luft.

Potem pa uživaško jadranje med S robom nad Glinščico in gradom Socerb z vrtenjem in nabiranjem (eni više, drugi niže…). Kaj dosti čez 600 ne pridem, sem pa večinoma lepo nad grebenom. Ko se mi približuje ura, Dule že kliče s pristanka Ukija, naj pride k njemu na cigareto….

Občasno nas je kar nekaj na kupu, vendar nikoli prevelika gužva, saj smo lepo razporejeni po višinah…

Ko skoraj napolnim uro, se odločim za pristanek in res elegantno toplandam na starem Socerbu.

Takrat enkrat pristane tudi Domen,

pa še nekaj drugih (domačini) je tudi že na tleh.

Malo počakam in potem lepo s hrbtnim dvigom odpeljem Mentorja3 do roba (tu piha precej bolj, kot je prej na 3-jki) in stopim v zrak v drugo rundo.

Zdaj se mi zdi, da je vetra že nekaj manj in se je treba že bolj matrati, da pridem nad greben. Pred gradom sem že pod grebenom in obrnem, zgubljam višino, tako da sem na S robu že precej nizek. Kljub temu vztrajam in se matram na razu še dobrih 20 min, pod mano pa drajsa tudi Mega. Skoraj naberem do roba, ampak čez mi ne gre več.

Ko se proti pristanku odpelje Milan,

greva nekaj minut za njim tudi Mega

in jaz.

Naša razširjena jata je že vsa na tleh. Pospravimo in gor (midva z Megom s Sašom in Ceno) do odcepa na Socerb, kjer ob kibiciranju motoristov, ki drajsajo navpičen breg pod cesto, pričakamo Milanov in Domnov prevoz domov.

Sem upal, da se bodo danes uresničile napovedi in bo danes še boljši dan, kot včeraj. In še preden zjutraj pogledam sveže podatke, me že kliče Dule, da danes bi pa najbrž bilo za kaj daljšega z izhodiščem na Lijaku…

Ko preverim, se lahko samo strinjam in že vidim Kurirčka z morebitno 100tko (če le ne bo preveč vetra na Nanosu za nazaj…). Skličem zbor za 10.45 na Vrhniki, kjer se naberemo: Poje, Erzo, Dule, Milan, na Uncu pa bosta počakala še Mega in Jean. Samov kombi je že rezerviran za 11.30 pri Anji (za Lijak). Jožetu se spet mudi nazaj (deadline je 16.00 od Anje nazaj), vendar z Erzom vseeno prisedeva (bomo že nekako rešili za nazaj), na Uncu naložimo še Mega in gasa dol. Milan in Dule naložita Jeana.

Ker ima očitno podobne ideje še veliko drugih, je pri Anji poleg Sama tudi že Vidmarjev Jože. Oba kombija sta hitro polna, mi moramo počakati le še našo drugo trojico, ki zamuja…

Samo nas odloži na startu, kjer že lepo piha in se jih že nekaj pripravlja. Še mi se začnemo. Kmalu so prvi v luftu, potem pa tudi mi: Jože, Jean, Erzo, Zoran, Mega, Milan, Dule.

V rob še ne dela (v bistvu je kar močan Z, termika pa še razbita), tako da se kar malo pomatram, dokler ne naberem dovolj za naprej. Pri Vojašnici in na Zmajarski popravim in naprej na Čaven, kjer naberem na 1400. Naprej, na Kuclju in dalje po grebenu pa, razen razmetavanja, ne dobim nobenega poštenega dviganja. Upam na polico pod Modrasovcem, pa je toliko vetra, da me bolj ali manj splakne s 1100 s 60+ s police proti Lokavcu (padem v rotorje za Modrasovcem v lep rodeo, pa še enkrat me konkretno sklofa…). S 550 se za Lokavcem že vidim na tleh, pa vseeno rinem pod Hubelj.

Do konca sploh ne vem, da je Erzo točno takrat pristajal v Lokavcu.

Uro kasneje pa tu blizu tudi Milan.

Pod Hubljem pa mi le začne počasi grabiti, pa vedno močneje in potem sem ekspresno na 1400. S Hublja se peljem občasno v dviganju kar naravnost zunaj proti Vipavi in nad Plazom že spet konkretno dviguje, tako da sem kmalu mimo Table. Samo vozimo se naprej, ne da bi bilo treba vrteti (enkrat počasneje, drugič hitreje).

Pred Hieronimom mi Naviter spet pokaže 50+ in vidim, da se jih nekaj kar matra od Antene nazaj. Zato na Hieronimu obrnem.

Nazaj se spet samo peljemo (najprej naprej le okoli 15, 20). Pri Lovski me prehiti Mega. Desno od Vipave še nabereva in čez na Kovk (Mega že izgine proti Hublju). Pod Podrto priklopim in potem gre spet samo gor (pa počasi v močan JZ, Z). Do Predmeje in obrat in spet kmalu na 1200 na Hublju, pred Podrto pa spet čez.

Mega javi, da ima dovolj in gre pristati k Anji.

Zdaj gre čez Vipavo še višje in lepše, žal pa gre tudi sonce že proti obzorju. Na Nanosu je občutno manj vetra kot prvo rundo, vendar vseeno obrnem pri Hieronimu, saj sem od 100tke pri sebi že odstopil (počasi je konec dneva in tudi pošteno trd sem že…) in računam samo še nazaj do Anje.

Takrat enkrat okoli 16h pristane Poje na Razdrtem (ker se mu zelo mudi za nazaj), saj so skrb za njegov avto pri Anji očitno prevzeli ostali, ki so ga potem tudi pobrali spotoma.

Pa pri Tabli pa tako lepo drži, da se kar peljem čez (za Turčinom in Mickom) in spet priklopim Kovk. Peljem se skoraj do Predmeje, kjer se mi po obratu 4-ta stranica ustavi pri 94,7 in potem se v mraku samo še peljem zunaj direkt na pristanek (seveda brez upoštevanja teh zadnjih odletenih kilometrov).

Pospravljam že skoraj v temi. Ker so naši že vsi doma, me rešita Dragan V. in Turčin, saj je Pirševo mesto v Draganovem avtu prazno (ker je on prevzel moje mesto pri Pojetu 🙂 )

Dule je pristal pri Anji.

Jean pa seveda izpolnil cilj in odkljukal 100tko.

Od prvega Hublja naprej je bil lepši del letenja, saj je bilo samo še uživaško letenje (če odštejemo ohlajanje…) brez pretiranega dela.

Še vizualizacija