Za danes dogovorjeni za Vogel (pobuda Igor, aktivira nas Faaca, potrdimo Erzo, Mega, jaz, pUNČKa cinca). Tik pred zborom pri Faacu Mega in Erzo odpovesta, ker se odločita za Smuk (nizke baze…) in potem fantastično odletita…

Poberem Faaca in do Kranja, kjer presedeva k Igorju in v Bohinj pod gondolo. V gondoli poleg nas še tandemisti (Malina, Ambrož…), ki odbrzijo na svoj x-ti tandem danes in civilisti (Blaž, Sodja, Alen…).

Na štartu sicer piha bolj ali manj gor, zgoraj na nebu pa 80% pokrito. Tandemisti že v luftu in bolj ali manj curijo. Taktiziramo in v pripravljanju počakamo, da drugi odletijo (vsi kar takoj mimo Storeča). Potem pa Blaž javi, da so okoli Pršivca lepa dviganja in smo že v luftu: Faaca, jaz in Igor.

Takoj čez jezero in že dokaj nizko v Luni priklopimo in začnemo nabirati. Faaca je že malo pod 2000, jaz pridem v meglice baze okoli 1900. In ker še močno dviguje in je tukaj gor kar razrukano, in sem mi zdi, da me vleče v to temno bazo zgoraj, se odpeljem ven, naprej v smeri Vogarja. Najprej še dviguje, potem le spusti – z -4 !!… Komaj lezem naprej dokler ne zavijem bolj nad jezero in počasi zgubim vse pridobljeno. Ko pririnem pred Vogar, pa le neko rukanje in nobenega dviganja. Naprej proti Studorju samo še zgubljam (močan nasproten V). Obrnem nazaj in pod Vogarjem sedaj dobim in nekaj časa vrtim ozka in močna dviganja. Vendar sem (pre)nizek in se ne uspem rešiti in se predam in pristanem pri Kramarju.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem in čakanjem malo druženja s profesionalci in lokalnimi civilisti, medtem ko Faaca in Igor jadrata za Vogarjem, Krstenico… Končno pristane Igor,

Igorjev let

Igorjev let

ki ima ključ od avta s seboj, tako da se šele sedaj rešuje njegov avto. Medtem pa še Faaca pristane pri pumpi v Bohinju.

Faacov let

Faacov let

Bolje, kot smo v začetku pričakovali (no vsaj nekateri…)

Še vizualizacija

 

Danes pa spet burjica/SV,  J od LJU močno (čeprav napovedana šibka burja). Torej projekti, dokler se ne dogovorimo za popoldne… V Polhograjcih kaže  kot da V ne bo tako močno, sploh bolj nizko. Vleče me kar proti Črnemu vrhu (čeprav tam ni prav nizko).

V Prapročah ni nekega vetra, spodaj v dolini na pristanku nula. Torej gor do ovinka pri odcepu na Smolnik. Čudovit (Erzov ?) start ob skednju.

Postavljam skoraj brez sapice, potem mi občutno pihne od zadaj. Malo počakam in potem se umiri in pihne od spredaj; najprej idealno, potem zašumijo bukve naokoli. In potem se cikel ponovi. Bele bazice zgoraj pa lepo (hitro) enakomerno od V->Z. Počakam na cikel in potegnem in me sploh noče vzeti.

Končno le speljem in med drevesi na odprto (kar pri lepem startu sploh ne bi bil problem). Tu pa liftne gor in pošejka in čutim, da me kontra veter kar ustavlja. Vendar grem naprej z lepo višino, dokler sunka ne zmanjka (cikel ?!), potem pa z -3 po liftu dol. Jasno mi je, da takole ne bom prišel čez planoto in si izberem lep pokošen travnik spodaj.

Zoranov let

Zoranov let

Komaj pospravim v  vetru, ki mu namerim sunke 10,2. Peš mimo kmetije na glavno cesto in štop na vrh.

Potem pa še malo po ogledih sosednjih startov. Ampak, ko se že skoraj prepričam, da se je umirilo za danes in bi poskusil še enega, spet glasno zašumijo bukve v okolici…

Erzo že ves nervozen dopoldne kliče, kam da gremo (abstinenca čez vikend 🙂 ). Tudi pUNČKa se diskretno zanima kako in kam. Glede na napoved popoldanskih neviht v S in Z SLO  in javljanem celodopoldanskemu JZ,J na Slivnici, se dogovorimo za akcijo na Slivnici.

14.00 Železniška. Z Erzom se naloživa k pUNČKi in v Cerknico in kar gor, saj Mega počaka Mireta na Uncu in potem sname še Emila na pumpi.

Prva trojka kar dol na start – na V del, saj piha od V, JV, oziroma občasno celo malo dol V, SV !!!  pUNČKa benti, saj ji je to že tretjič zapored…

Erzo takoj postavi in je že pripravljen, ko pride druga trojka. Potegne po pobočju proti V in lepo odleti v močan V, ki ga kar ustavlja. Malo poskuša, potem se odpelje ven nad polje in je zelo nizek …. in potem začne počasi pobirati in nam izgine proti Cerknici.

Sedaj sva pripravljena že midva z Miretom. On potegne prvi in lepo spelje in ga kar drži, ko pa se zapelje nad polje, počasi zgublja. Jaz sem v zraku takoj za njim in tudi samo zgubljam v močnem V. Hitro scurim do pumpe.

Zoranov let

Zoranov let

Mire (ki se junaško bori) scuri nekaj za mano.

Miretov let

Miretov let

Še pUNČKa je v luftu in je tudi kmalu na tleh.

Pospravimo in se zidemo pri pumpi (Mega in Emil samo pripeljeta oba avta dol), o Erzu pa ne duha ne sluha. Razidemo se in proti Vrhniki. Končno se Erzo javi s pristanka – pri Sv.Treh kraljih…

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Na štartu imam monologe sam s sabo, v smislu komu je slivnica nazadnje dala, in da ker meni ni, da sem mogoče na vrsti. In da tud če ne dobim danes ne bo hudega ker je pač tako ti naše početje, sploh pa danes, ko piha bloška burja (jv) in je treba štartatna levo, kjer nikoli ne poberem. Potem pa noro, še inverzijo prebijem in letim še dlje kot 1x, ko ga nažulim 3400, seveda še v starih, starih časih. Čeprav ni v zraku nobene panike, se od Rovt naprej zapeljem v senco velikega oblaka, s katerega se mi uščije točno, ko zložim padalo.

Še vizualizacija naših letov

 

Današnji dan je namenjen hribom. Napovedan krasen dan z malo vetra. Odločim se za Goli vrh nad Jezerskim (ki ga poznam še iz hribovsko-alpinističnih časov), ki je čudovit razglednik, pa ne preveč težko dostopen (1000 mnv pri Karničarju in 1787 na vrhu).

Najprej z Alenko iščeva možnost, da prideva po kolovozu še nekaj više, pa na koncu parkirava pri Karničarjevem centru in pot pod noge (s hribovskim kompletom na hrbtu).

Po dobri uri sva iz hladnega gozda na Jenkovi planini. Malo počitka in potem v strmino proti vrhu. Pot je lepo speljana v ključih, ves čas v hladu gostih (nelubadarskih) smrek. 30m pod vrhom se smreke razredčijo in na goli travnati Goli vrh.

Prekrasni razgledi, vetra komaj kaj (termika iz Jezerskega).

Po počitku in malici počasi pripraviva padalo in čakam na malo več vetra (start je kratek in razdrapan). Končno malo pihne, da lahko ohlapno dvignem hrbtno in po obratu potegnem po pobočju in speljem.

V zraku najprej zadenem v močan val Z (ali termike), ki me kar malo privzdigne. Ugotovim, da imam eno vrvico odtrgano (?). Potem zavijem ob pobočju desno in po grebenu skoraj do mejnega prehoda (Jezerski vrh). Najprej ciljam na pristanek pri Planšarskem jezeru, potem se usmerim kar čez vso kotlino proti Zg.Jezerskemu na Staro pošto. Nad pravkar pokošenim travnikom za Staro pošto me močan Z vse bolj zaustavlja, ko se približujem tlem, tako da pristanem na sredi ogromnega travnika, čeprav sem nameraval bliže gostilni…

Zoranov let

Zoranov let

 

Izmerim sunke do 9 in počasi pospravim. Kar nekaj časa čakam ob radlerju in orehovih štrukljih in sladoledu, da se mi pridruži “planinka” Alenka z LCjem…

Ana za vikend pomaga v koči na Poreznu. Jaz pa cel vikend dežuren na šihtu. Ampak ker je za to delo opravit včasih dovolj samo telefon in 4G in ker so mrčasti dnevi z močno inverzijo sem se odločil eksperimetnirat.

Projekt: Na joto na Porezen.


Anin posnetek sončnega vzhoda iz Porezna

Ni bilo težko zvabiti še Kastnerja, odločiva se pa za 2 poskusa. Optimistični: iz Škofja, ter če ne bo šlo, pa še enkrat iz Vrš. Pri Eti se dobiva 11.30 vsak s svojim avtom, ampak skušam optimizirati logistiko in SMSnem Tatjani, če je za akcijo. Tudi nje ni bilo težko prepričati, vendar ima čas šele po kosilu. Na parkingu pri Eti rešim še četrti klic od petih (beri: šiht).

Na Škofje se odpraviva sama. Na štartu nič vetra ali rahlo na gor. Proti Poreznu opazujeva bazice, nad Škofjem nič. Vseeno sva mnenja, da ni za čakati in odrineva. Malo vrtenja a nad 1000m ne gre. Jaz, kot kao poznavalec terena, tiščim nizko proti Poreznu v upanju da bo kaj, a nad Trebenčami sem premagan. Domen pa pristaja za šolo v Cerknem.

Škofje - Domen

Škofje – Domen

Škofje - Jean

Škofje – Jean

Aktiviramo Tatjano za retrieve in smo že na poti na Vrše. Tam je sape bistveno več kot na Škofju, plan izgleda, da bo realiziran. Jaz se nič ne obotavljam in sem vpet še predno Domen prisopiha za mano. Ko odloži nahrbtnik sem že v luftu in se peljem vzporedno z grebenom. Prav dosti gor ne gre, izgubljam pa tudi ne. Nekaj časa delam osmice pod vrhom, pa sem le nižji, nato zajaham 4m/s raketo (steber dneva), ga prehitro zapustim in odvijem v pristanek. Napaka, prenizko, ko zapeljem stran od grebena zopet močno izgubljam. Ponovno mučenje, lizanje grebena do vrha. Pričakujem mirne razmere na vrhu (glede na to kako je vse švoh v luftu), a me v zadnjem doletu sploh ne spusti, padalo mi začne malo razmetavati, moram obupat, drugače bom okrasil spomenik na vrhu.


Poskus pristanka

Ponovno poberem nad štart, odločim se pristajati na malo strmejšem grebenu – pašniku konjev, kjer sicer malo rotorja bo, ne pa toliko kot na vrhu – tudi gor ne bo šlo, kot je šlo na vrhu. Končno uspe, preplašeni konjički pa zdrvijo mimo mene (glej posnetek).

Domen do tega trenutka še ni poštartal na vršah, jaz odnesem padalo do koče, nato na live trackingu opazim, da je Kastner v luftu. Ponovno grem na vrh spremljat pol urno mučenje-pobiranje in pristajanje na pašniku.


Posnetek je samo fly-by, brez pristanka

Jean - Vrše-Porezen

Jean – Vrše-Porezen

Domen - Vrše-Porezen

Domen – Vrše-Porezen

 

Končno. Oba sva gor. Pri koči naju pričaka prigarana jota – cilj današnjega dne.

 

Do sitega se okrepčava, Ana in Alenka zaključujeta izmeno, midva greva pa še malo poletkat. Čas je za dol. Sva prelena da bi pešačila dol, zato se odločiva štartat na samem vrhu – piha pa jugozahodnik, direktno v najbolj strm greben Porezna – iz tega dela malo nižje je pa prepadna stena.

Nekaj časa se mučiva za robom, dokler ne ugotoviva, da ne bo šlo, dokler se ne postaviva nižje. Težko se je naštimat, tla se ti izmikajo pod nogami. Jaz poskušam, pa imam eno kravato za drugo. Končno padalo postavim v zid, gre gor lepo, potem ga malo zarotira (sunek iz Z), se odločim prekinit, zaviram tisto stran ki je še v luftu, in ko začne padati dol, zagrabi tista stran, ki je na tleh! Cela plahta dobi energijo in me vzdigne iz tal. Ni več prekinitve – poletim. Uspešno.

Domen za mano z manj adrenalinskim štartom in nekaj poskusih tudi odrine.

Tačas pa jaz zapeljem na zahodni (v bistvu severozahodni…) greben kjer je koča, misleč, da je močan Z (vsaj po občutkih v zraku in opazovanju pri koči). No, ni bil. Samo rotor, ta je pa močno oblival zahodni rob in me sklatil z višine in močno odrival stran od grebena. Vrnitev ni več mogoča. Ponovno moram pristati, prepešačim do sedla (pešpot proti planini Otavnik). Tam je greben nekoliko manj strm, veter sicer naj bi bil iz strani, a se kanalizira po obeh sedlih, tako da imam OK pogoje. V luft elegantno (tokrat brez posnetka).

Domen - Porezen

Domen – Porezen

Jean - Porezen

Jean – Porezen

Nekaj časa drgneva vrh Porezna, jaz se enkrat odpeljem še do Vrš pa nazaj na Porezen – na vrh ne pridem več. Pa nazaj na Vrše, pa nekaj časa krožim tam, jadram s kanjami in opazujem eno kako opravi potrebo kar med letom. Malo zastolira, nogice da naprej pred sabo, kakor da gre v pristajanje, dol pa pade bel pljunek. Domna pa ves čas opazujem na Škofju, kjer se je odpeljal že precej zgodaj in vztraja že dobre pol ure (poskus top landinga).

Pridružim se mu in oba pristaneva. Na Škofjah rešujem problem s signalom (sem bil skoraj 2h offline, peti klic me še čaka), vidim da še ni nič, nato oba odrineva in po nekaj wingoverjih sva na tleh pri Eti.

Domnu se je pa pri Touch & Go celo ljubilo prekinit track

Domnu se je pa pri Touch & Go celo ljubilo prekinit track

Peti klic pa opravim lepo v miru v Cerknem.

Če potegnem črto, top šit super dan, vse po planu, a ni za ponavljat. Toplanding na Poreznu je zahteven – greben je strm in skalnat, pastirske ograje in spomenik je tudi ovira. In čeprav je v zraku mirno in skoraj nič termično, je na vrhu skoraj vedno rokenrol. Štart na JZ je tudi precej zahteven iz vrha.

Domen pa v tem dnevu odkljuka tri nove štarte!

Hvala Ani in Alenki za joto, Tatjani za logistiko in Domnu za družbo.