Danes obrne veter na Primorskem na JZ, Z (na Gorenjskem je više še nek SZ). Od Nanosa proti SV SLO pa je JZ veter napovedan vse močnejši, in res so že zjutraj na Slivnici sunki tudi 16m/s. Tako je jasno, da gremo spet na Lijak (ampak danes 2 uri prej).

Ob 11h na Železniški Erzo, Dule in jaz z Milanom do Unca, kjer vsi presedemo k Megu in dol. Jean okleva do zadnjega in se uskladi s Francijem (Revnom), ki gre dol na družinski tandem.

Na pristanku gužva, čakajoča na oba kombija. Na srečo nas pet naloži ekipa 777 in gor. Na startu še večja gužva, kar nekaj padal že visoko v zraku (glede na večerne rezultate bi morali priti sem še kakšno uro prej) vsepovsod. Veter nažiga, da večina okleva, startujejo predvsem HR (jutrišnji tekmovalci ?).

Vseeno kmalu postavimo in v luft: Mega, Erzo in jaz (mene vzame kar iz sedenja na tleh…). Takoj sem v višavah na 1000 in na Danijela, na nivoju starta nazaj na Lijak, kjer pa začneva vrteti skupaj z Erzom (ki je medtem že prišel s Škabrijela. Mega ima težave z gasom. Erzo naprej na Zmajarsko, jaz naberem na V robu še malo više do 1400 in za njim. Popraviva na Zmajarski in naprej. Ker imam več višine, se kar peljem naprej mimo Čavna, pa začnem curiti. Medtem, ko Erzo popravi pred Kucljem nad greben, jaz ne dobim nič (razen razmetavanja, saj je Z in celo SZ kar močan pod grebenom – občasno tudi 55). Sem že na 700 pod Malo goro in se že vidim splaknjenega v Lokavcu, pa na spodnjih gričih nad Stomažem dobim neko dviganje, ki me po nekaj obratih (5 nazaj in 55 z vetrom) dvigne na 1000 pod Malo goro in potem se s samo zapeljem na Kovk (max 72 km/h).

Čez dolino me kar dviguje, tako, da sem lepo nad Hubljem in se v dviganju daleč zunaj odpeljem kar proti Vipavi, medtem ko je Erzo pobiral na Hublju in na Podrti. Čeprav je bilo ob našem startu na Kovku tudi 13, je sedaj kar nekaj padal proti Nanosu in nekaj že tudi nazaj.

Na Plazu sva spet skupaj z Erzom nad grebenom. Erzo bolj zunaj, jaz v rodeu bolj ob in nad grebenom do Hieronima. Tu še nekaj razmetanega dviganja, tako da še malo podaljšam in nazaj.

Nazaj pa razmetavanje gore-dole proti vetru 10-20. Erzo je vedno bolj pod grebenom, medtem ko se jaz borim ob grebenu in nekako rinem naprej. Erzo pristane pri Podnanosu.

Erzov let
Andrej Erznožnik : Sem se točno spomnil zakaj že včasih nisem maral po Nanosu letet nazaj [28.2.2019 16:14]

Pred Tablo me spet dvigne, še popravljam za Plazom na 1150 in čez. Najprej lepo drži, ko pa se približujem pobočju Kovka, pa vedno hitreje dol in vse počasneje naprej. Ko mi pokaže samo še 4 naprej, obrnem ven, pa me tako bremza, da ni šans do Anje in se zapeljem poševno do Zemona.

Zoranov let

Mega je tudi že na tleh na Lijaku.

Megov let
Megov Komentar leta:Vzletim in poskušam pohodit gas, pa ga z nogami nikakor na najdem. Preden sem ugotovil, da se mi je na desni snel s padala sem ga že zbrcal tako globoko, da se je tudi s škripca v sedežu snel. In potem 20 minut garanja, da sem ga spravil v funkcijo. Sem si skoraj izpahnil desno roko, da sem zatipal mesto kjer je pritrjen škripec in porem štrik zbasat skozenj, pa skozi luknjo v boku zica in nazadnje vpet na padalsko gurtno. Da se ti zmeša. Tega padala brez pospeševalca enostavno ne znam peljat in sem bil prezadovoljen, da mi je uspelo. No potem je bilo pa fajn.  [28.2.2019 19:34]Janez Kocjan – JanKo. : jako “oportuno”!? ;)) [28.2.2019 17:47]Air Panonia : Če si vse to počel in še letel…:°)….imaš še ogromno rezerve za veliko večje podvige. Srečno. [28.2.2019 20:57]

Malo za njim je pristal tudi Dule, ki je startal precej za nami.

Duletov let

Milan je po težki borbi scuril v Lokavec.

Milanov let

Jean pa je najprej asistiral Franci-tandemu, potem pa se nekaj časa drajsal okoli Lijaka (in naveličan kot prvi med nami pristal).

Jeanov let

Še vizualizacija naših letov:

Končna se ta SV/burja začne umirjati in lepa termika, ki je danes napovedana, naj bi (predvsem na Primorskem) okoli 14h že premagala splošni veter. Najprej je v igri samo Lijak, potem se Milan spomni še na Zavrh, v katerega tudi jaz še bolj verjamem.

Ampak na koncu vseeno prevlada Lijak. Ob 13h na Železniški Erzo, Dule in jaz k Milanu do Logatca, kjer presedemo v avto Boštjana Kavčiča. In čez Kalce gor in čez Col dol, saj je AC pod Nanosom zaprta v našo smer. Aleš nas čaka s še štirimi potniki in gor.

Na startu kar konkretno piha in z Erzom takoj postaviva, medtem ko ostali trije cincajo. Erzo v luft, takoj za njim jaz in v lepem liftanju nad greben. Pred startom in na Z pobočju, desno od starta najprej lepo naberem(va), potem pa se začne curaža. Erzo poskuša na V robu, pa je ob povratku že kritično nizek. Inverzija (mrč, ki je bil ob prihodu nizko nad dolino) se začne dvigovati nekje na višino starta in potem je samo še borba tu in tam do plafona, ki nas ustavlja.

Tudi ostali (na startu je po najinem odletu veter popolnoma usahnil) se počasi spravijo v luft.

Po napolnjeni uri pristane Erzo.

Erzov let

Ko se meni napolni ura, tudi sam zapeljem dol, pa dobim na spodnjih obronkih spet neko dviganje, tako da drajsam še okoli ½ ure v zahodniku, ki ga je pri tleh kar nekaj (celo naberem spet do starta), da končno pristanem.

Zoranov let

Boštjan pospravlja zraven mene.

Boštjanov let

Kmalu pristane še Dule.

Duletov let

Milan pa se z vetrom odpelje do Šempasa in nabije Erza (ampak to bi lahko naredili tudi ostali in potem bi bil vrstni red drugačen 🙂 ).

Milanov let

Danes (kot je tudi v soboto in nedeljo) v višinah še vedno nabija SV, v nižinah pa naj bi bilo manj vetra. Zato nadaljujem tam, kjer sem v petek končal. V petek je tu rahlo kapljalo, danes pa je pretežno sončno.

Ampak nov udarec: vrh griča, kjer je Erzov start in Pojetova ponovitev v dveh fazah, je danes preorano polje. Domačin opazi moje obupano ogledovanje od spodaj (v resnici ga zanima, kaj počenjam tukaj) in mi svetuje, naj se od zadaj le odpeljem gor, saj čisto na vrhu, kjer je svet njegov, ni zorano (in me pooblasti, da lahko delam gor kar hočem). In se res naokoli zapeljem gor.

Na vrhu, ki je skoraj ravnica res ni zorano in bi se dalo postaviti in potem odlaufati po frišnih gromadah zemlje. Toda udarec za udarcem: piha popolnoma z desne nek J, JV, namesto SV. Pa si grem ogledati še desno pobočje pod šibje in tam bi se dalo odleteti tudi v J smer.

Postavim, počakam, da lepo pihne gor, ga hrbtno dvignem in poletim v dolinico.

Zoranov let

Reinfuzo v LCja in na nadaljne oglede.

Naslednja lokacija (tip Erzove zloglasne terasaste konfiguracije) je spet namenjena S, SV vetru) piha pa strogo od zadaj in od strani. Nekajkrat poskušam, ko veter usahne, pa mi padalo vedno odrola naprej ali na stran in celo dol čez teraso. Ko me enkrat še pošlepa sunek vetra imam zadosti za danes in si odtlej samo še malo ogledujem okoliške griče…

Danes pa veliko SV in S vetra z višino pa še narašča tudi do 100km/h. Pri tleh v nižinah manj vetra. Sicer pa pomladansko s sončkom in oblaki (in občasnimi kapljami ponekod po SLO). Ker je generalno suho, je danes zame za projekte.

Najprej sem nameraval na Gorenjsko, kjer naj bi bilo vseeno več sončka, pa je po postajah mestoma prbijalo tudi pri tleh, tako da se obrnem na Dolenjsko.

Na temle griču sem že bil enkrat v blatu in mokroti, danes pa je vse v sončku in suhih travah (in preoranih poljih). Na vrh grička mi piha strogo z leve (kar je J), čeprav oblake nosi v skladu z napovedjo ekspresno od S.

Počakam, da se  za trenutek umiri, potegnem malo postrani in speljem in se zapeljem v dolinico.

Zoranov skok

Naberem padalo in na pobočje nasprotnega griča. Na vrhu je Erzo originalno startal na S (kot sem tudi jaz nameraval glede na napoved vetra). Ker pa pri tleh še vedno piha J (torej v hrbet), postavim na drugo stran travnato-poljskega pobočja.

Potegnem in se odpeljem v dolinico iz katere sem prišel gor (tako bo logistika še enostavnejša…).

Zoranov skok

Naberem in gor na prvotni grič, kjer imam LCja.

Potem sem se še malo vozil po ogledih, pa sta bili prvi dve lokaciji zame neužitni (tiste položne Erzove terase…), da ne govorim o vetru v hrbet (tu pa je sedaj pihalo od S). Potem pa je začelo še malo kapljati in sem raje zaključil…

Danes še podobno kot včeraj, pa v Vipavski vsaj malo manj megličasto kot včeraj. Inverzija na cca 700 in še ena majhna kljuka na 1600 (nad 1600 pa lep gradient s S, SZ), po napovedi naj bi se čez dan vse to zglihalo…

Prva ideja je Čaven, pa ni nobenega zanimanja. Milanu se zdi preveč tvegano in bi šel raje na njemu bližnji Gozd, Erza pa Primorska trenutno itak ne zanima in je od včerajšnjih pogovorov računal na Krvavec. Ker pa je na Gorenjskem po PP napovedanega kar nekaj SZ, ki naj bi z višino in dnevom samo naraščal (in stanje na terenu to potrjuje), se mi zdi, da Krvavec danes odpade. In se Erzo odloči, da gre z Milanom na Gozd (ki pa bo po moje tak, kot včeraj in me sploh ne mika).

Nekaj po 13h smo zmenjeni pod Gozdom. Tik pred odhodom še govorim s Simeonom, ki me spodbudi, da je tak SZ, kot je danes (4/5 na stolpu na Krvavcu, više bo resda najbrž močneje…), idealen za Kalški greben z vrha Zvoha…

Med potjo po telefonu lobiram ona dva v drugem avtu za Krvavec, ampak ju ne premaknem… Samemu pa mi res ni  in tako nadaljujem pod Gozd. S Sovanovim kombijem na Gozd in na štart.

Postaviva z Erzom (in ostalimi), Milan pa mora dol po pozabljene inštrumente. Odleti Erzo in ob Milanovem prihodu še jaz.

Na V robu se najprej iščem, medtem ko Erzo že nekaj navije in se nizek odpelje pod Tovsti vrh. Potem najdem močno dviganje nekaj čez 1400 in za njim. Pred Tovstim drajsam in bolj ali manj uspešno iščem občasno sunkovita in ozka dviganja med 1200 in 1400, ampak takoj, ko zapeljem malo za rob proti sedlu, potonem in s to višino mi nekako ni naprej v ta makadam, sploh ker gledam Erza in druge naprej še dosti nižje.

Obrnem in nazaj pod Kriško. Pa se mi spet zdi, da sem nizek in ponavljam vajo na V robu na Gozdu in pod Tovstim in potem se odločim za dol. Pa na Gozdu spet dobim lepo dviganje in drajsam še malo sem in tja gore dole in se po 2h odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Erzo me že pred pristankom kliče, da je scuril v Trstenik (nazaj grede s Kozlovega roba).

Erzov let

Milan pa po obiranju robov in gmajn v Mače.

Milanov let

Ker Erzo organizira samoreševanje -> reševanje Milanovega avta in mene ne rabi (Milan seveda pije kavico pred zahajajočesončno gorsko kuliso pri jezeru v Preddvoru), se odpeljem v LJU. Kasneje se izkaže, da bi mu prišel prav, ampak mene več ni…

Letenje, kot sem pričakoval…

Danes na Primorskem podobno megličasto kot včeraj, z močno inverzijo okoli 1100 in dobrim gradientom nad tem, vendar po vsej SLO generalno precej manj vetra. Ker je nad meglo na 1000m nad Vipavsko že šajba (za razliko od včeraj), malo razmišljam o Čavnu, pa na koncu vseeno ne bi tvegal. Tudi Gorenjska mi ne vzbuja preveč upov (sprva mogoče Krvavec, pa tekom dopoldneva tudi rata bolj mrčast). Milan predlaga Gozd (da bo najbolj enostavno rešil serijo) in se mu pridružim.

Na praznem pristanku se dobiva in Milan naju zapelje gor. Na startu malo pokramljava z Juretom in v luft jaz in takoj za mano Milan.

Pred startom nekaj obetavnih rukerjev, ki pa ne obrodijo neke bistvene višine. Ob robu porinem v močan V (ki obteka greben, da komaj rineš naprej) do V roba, kjer pa ne najdem nič. Milan se rešuje še dosti bolj v nižinah in bolj zunaj nad Golnikom najde šibko (enakomerno) dviganje. Pridružim se mu in za 150m popravim višino in je spet vsega konec in potem v zaključnem drajsanju scuriva na pristanek.

Milanov let
Zoranov let

Danes napovedan močnejši JZ, z močno inverzijo na 500 (megla na Primorskem) in slabo sondažo od 1000 gor do 2000. Sicer pa šajba. Ker je v osrednji SLO veliko vetra, se odločimo za Primorsko (bomo pa nad inverzijo in meglo šli z Lijaka proti V z vetrom…).

Ker je Milan še brez avta, ga poberem doma. Na Železniški ob 11h k Erzu in dol (drugih ni). Z Razdrtega se začnemo spuščati v megleno kotanjo Vipavske doline. Iz Vipave se Kovk le sluti gor skozi osončeno belino. Bolj kot gremo proti NG, manjša je vidljivost (čeprav to ni tista gosta megla, ki se vleče po tleh, ampak dokaj gosta megličavost. Seveda pričakujemo, da bo nad inverzno plastjo (nad cca 500m) vse jasno.

Na pristanku le Kantetov Pavle (ki je itak inventar). Skupaj »skoraj vidimo« skozi prosojno belino Konrada in Mickota, ki sta že na startu (očitno je tudi človek iz vremenske stroke razmišljal podobno…). Malo počakamo in ker ni nikogar drugega z Alešem gor.

Na startu pa ista obsijana prosojna belina z obrisi modrine nad nami (pristanek dol se ne vidi). Micko starta in levo na V robu hitro nekaj nabere, tako da smo tudi ostali kmalu za njim v zraku (Erzo, Zoran, Milan).

Z Erzom vrtiva kar nekaj časa na V robu, medtem, ko je Milan že odpisano nizek. Ko Erzo nabere nekje v višino roba, se odpelje naprej in izgine v belini. Sam se še nekaj časa matram, dokler se z 750 le ne odpeljem naprej, medtem ko Milan nikakor noče scuriti, ampak kar drajsa tam spodaj ob spodnjih skalah Lijaka. Hitro sem spet pod grebenom. Dobro je viden le greben s pobočjem, dolina se izgublja v belini, ko naberem nad rob pa se tudi pokrajina Trnovskega gozda zadaj hitro izgublja v meglicah. Je zelo delovno, razrukano in po tem makadamu se privlečem pod Zmajarsko. Konrad in Pavle se vmes že vračata proti startu, Micko in Erzo sta izginila v belini proti Čavnu (od Zmajarske ne vidim Skreta in Čavna ).

Naprej mi res ni treba v tole belino, zato obrnem in v rodeu nazaj malo nad grebenom do Lijaka (Milan še vedno veselo drajsa in sploh ne scuri…). Bolj zunaj v belini proti Danijelu, katerega obrisi se kmalu spremenijo v pobočja. Nad vrhom spet živahno in ker se je ura skoraj napolnila, se zapeljem nazaj z namenom pristati. Pa pridem ves nizek pod Lijak, pa še kar drži in ruka gor in se tako odpeljem v generalnem dviganju še vse do V roba in potem z lepo višino na pristanek, kjer že pospravlja Pavle, ki mu je tudi dovolj.

Zoranov let

Milan drajsa okoli Danijela in ko pijem Pavletovo kavo, pristane Konrad, nekaj za njim pa scuri tudi Milan na polje SZ pred pristankom.

Milanov let

Ko sva že na izvozu Ajdovščina, javi Erzo, da je pristal za Podnanosom, zato nadaljujeva proti njemu. V trenutku moje nepazljivosti (seveda preučujem stanje na OLCju) Milan zapelje Erzov enoprostorec mimo izvoza Vipava (baje občuduje že delno vidna prosojno megličasto osončena pobočja Kovka in Nanosa) in se odpeljeva na Razdrto in potem nazaj dol po stari cesti do odcepa na Nanos, kjer čaka Erzo.

Erzov let
Erzov komentar leta: Kakšna megličavost (na radiu rečejo megla na Primorskem) !! Od viadukta se ni videlo Lijaka, od semaforja pač. S Kovka se ni videlo Vipave! Začetek težak, brodimo po slabše vidljivemu zraku, nad štartom pa že modro nebo.[19.2.2019 16:17]Mitja Šuštar : To pa ni bil zeno! [19.2.2019 16:02]Wanted Dule : Bravo – ob 19:40 uri še vedno zmagovalec dneva !! [19.2.2019 19:40]Aleš Pirš : Se sreca da ni bilo Mojce [19.2.2019 20:07]

Kljub opisani situaciji na Primorskem in dosti lepši situaciji v preostali SLO je Erzo vendarle ostal z najdaljšim letom dneva…

Danes veter obrne na JZ, inverzija pa še vedno kar močna okoli 1100. Erzo skliče zbor ob 10.40 za Kovk ali Lijak.

Ker je Milan nevozen, ga poberem v Podpeči in na Železniško, kjer se priključita v LCju še Erzo in Dule. Na Kalcah pa še Jean in od zadaj na Kovk in na start.

Nekaj zmajarjev iz Avstrije že sestavlja svoje stroje, kar se padalcev tiče, pa poleg nas na startu še Igor in grupa Štajercev Kondor Radeče. Piha že lepo gor in takoj postavimo. V luft med ostalimi Jean, Erzo, Zoran, Milan in Dule.

Na Podrti navrtim do 1100 in za Jeanom in Erzom. Na Hublju popravim, na Otlici navijem nekaj čez 1200, naprej proti Predmeji pa potonem in vso trdo pridobljeno varno višino izgubim. Jean je že čez v pobočju Čavna, tudi Erzo ob vračanju in popravljanju gre čez (kot tudi ostali), sam pa nikakor ne morem spet toliko (koliko?) pobrati, da bi si upal naprej (najbolj me seveda moti, da nizek ne pridem iz kota ven do prvih pristankov…).

Zato nazaj (za Milanom) čez Hubelj proti startu, tu spet naberem čez 1200 in še enkrat proti Predmeji. Nazaj na start. Dule javi, da je pristal v Vipavi.

Duletov let

Nekaj za njim v tistih koncih pristane tudi Milan.

Milanov let

Jaz pa S Podrte s 1100 čez Vipavo za Jeanom (ki se je že pripeljal nazaj z Lijaka) za Plaz in naprej pod Tablo. Tu sem pod grebenom in imam pravi rodeo v teh skalnih grapah, dokler se na Šentviški le ne spravim spet nad greben in naprej do Hieronima po makadamu.

Tu obrnem in počasi guncajoče nazaj (ob srečanju z Erzom in Kantetom) do Table in z nekaj popravljanja do Vrhpolja. Z 900 se odpeljem čez in čeprav kar drži, pridem prenizek nad Budanje, tako da v širokem loku (da še naberem nekaj 100 m) zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Erzo.

Erzov let
Andrej Erznožnik : Včas lahko pa tud men rata… se mi pa zdi, da sta Valiča tako naredila kraljico, da vsakič zdrsne okol Čavna [18.2.2019 16:24]

Jean pa z Nanosa priklopi Kovk, pa je v prvem prehodu premočno za toplandat, zato potegne do Predmeje in nazaj. Sedaj mu toplandanju uspe, saj se je situacija na Kovku medtem že malo umirila.

Jeanov let

Ko pride k nama na pristanek, se zbaševa z Erzom v LCja in do Fame, kjer poberemo še Milana in Duleta in domov.

Še vizualizacija:

Za danes naj bi se že dopoldne SV umiril in niže prevladala termika z J, JZ. Smo včeraj razmišljali celo o Kaninu, pa je zjutraj jasno, da nima smisla: šibka termika, močna inverzija, veter tudi po smeri ni OK. Seveda je (skoraj) najbolj ziher Lijak, ampak meni res ni. Interesentov je za danes kar nekaj, pa na srečo nihče preveč ne forsira Lijak. Sam preferiram Buzet in še Grimšič navija za in še Uki (ki sicer ne more zraven) pove, da bo to prava izbira in smo zmenjeni.

10.30 Vrhnika. Z Duletom k Erzu in do Unca, kjer se priključi še Mega. Grimšič in Štusov Dušan s civilistom-šoferjem za nami. Še Kočevarjev Martin je najprej za zraven, pa se potem odloči s Sernelom za Lijak. Od zadaj (spet čakamo na meji) na Buzet, kjer sicer piha gor, vendar je občasno skoraj brezveterje. Rabičev Jožef je tudi že za startom v pripravi.

Takoj postavimo in v luft, ko kaj pihne, da je možno odleteti: Erzo, Rabič, jaz, Mega in ostali.

Erzo in Rabič sta malo desno od starta hitro nabrala in se že peljeta proti Raspadalici, ko se jaz pobiram še iznad proge. Pa le dobim razgonjeno dviganje in za njima. Povsod je kar močno čutiti S, SZ, ki tudi v dolini na tleh polaga dime skoraj vodoravno. Do Raspadalice sem hitro (tudi 50+). Ko vidim Erza in Rabiča nizko, kako se nizka odnašata z vetrom naprej proti Roču (Erzo sicer začne spet močno pobirati), se obrnem nazaj in se zaletim v kontra veter. Mi gre 10, 15,12,25,14,… in komaj rinem ob robu nazaj proti startu. Sprva zacurim pod greben in zgubljam in pridem celo pod železniško postajo. Pa tam, že nizko nad drevjem, le nekaj najdem in se počasi spajsam spet nad greben, medtem ko zadovoljno opazujem Mega, ki se bori še niže in bo garantirano scuril …

Ko sem spet nad grebenom me občasno nagoni v luft in zgunca, ampak do starta nazaj le pririnem. Vidim Dušana, kako se pelje direkt ven nad dolino, tam še nekaj vrti in potem pristane blizu glavne ceste.  

Dušanov let

Ko pa sam poskušam spet malo nabrati pred startom, me odplakne stran in dol in … se mi res ne da več boriti v tem makadamu in se zapeljem na travnik pri rondoju.

Zoranov let

Malo za mano se pripelje skoraj naravnost s starta Simon.

Simonov let

In potem še nad nami vrti Mega (hudič sploh ni scuril…) in pristane zraven.

Megov let

Malo za njim pa še Dule, ki se je po m boril proti vetru od Raspadalice do sem.

Duletov let

Pokliče Erzo tam nekje od Roča, kjer sta z Rabičem sedla na tla.

Erzov let

Šofer ju že rešuje, pridejo mimo nas, ko pospravljamo (v bistvu pospravlja edino še Dule 🙂 ) in potem še nekaj časa čakamo, da Erzo končno pride od zgoraj (=Rabičevega vinčka) po nas.

Tako razgonjenega Buzeta še ne pomnim…

Še vizualizacija