Že včeraj zvečer je Lokovšek poklical in lobiral za današnje silvestrovsko letenje na Kovku (baje bo danes še boljše, kot je bilo včeraj na Kovku – množica padalcev si je včeraj res nabirala še zadnje letošnje kilometre): »ob 10h pri Anji, kar bo, bo dopoldne, Samo je že potrdil kombi…«…

Danes sicer nizka inverzija in napovedanega še vedno veliko JZ, padavin pa ne bo. In ker je zadnji dan v letu, ga je treba izkoristiti. Sploh, ker me Erzo in Mega dražita, da moram zaokrožiti številke v dveh kategorijah statistike: manjka mi cca 1 ½ ure do 200 in dobrih 20km do 3000 km… (to smo ugotovili šele zadnjič na poti z Buzeta domov, saj sem letos statistiko kar zanemaril in jo le poredko pogledal…).

Tako smo danes res zgodnji (sicer predvsem zato, ker kasneje baje že prihaja poslabšanje z JZ…): ob 9.15 na Železniški poberem Erza, medtem ko Uki odpove sodelovanje. Mega se naloži nekaj čez 9.30 na Uncu. Frenk pa po telefonu sproti odlaga, ker je baje današnja napoved slabša, kot včeraj…

Pred Vipavo vidimo, da je Kovk v bazi in vetra že čez 8. Tako samo podaljšamo proti Lijaku, saj v oni smeri še sije sonček in se sveti modro nebo. Pod Lijakom smo okoli 10h in ni še nikjer nikogar. Erzo spodbuja za takojšnjo akcijo, zato samo z LCjem gor in na start.

Plan je, da mi Erzo pomaga na startu, Mega pa takoj dol z avtom, da me reinfuzo naloži v primeru curaže. Erzo že računa, da tudi samo z glajdom lahko naberem vsaj 5km na let in to ponovimo 4x, 5x, pa imam km… za 1 ½ ure pa bo malo težje.

In res se Erzo in Mega izkažeta za vrhunsko logistično in športno/akcijsko podporo. Samo iz avta stopimo, že mi Erzo razgrinja starega Mentorja (Mega pa že odpelje dol). Proti pričakovanju konkretno piha J že lepo gor, zato samo potegnem in sem v luftu.

Na levo ob pobočju do roba in gre samo počasi gor. Levo proti Zmajarski in naprej proti Čavnu nosi meglice konkretno gor in baza je pod Zmajarsko nekje na višini roba. Lepo drži in dviguje in ko me začne dvigovati v bazo, se zapeljem samo v desno bolj ven in sem že pod njo. Pri Zmajarski sem ves čas tik pod bazo že bolj zunaj nad Vitovljsko cerkvico Sv.Marije, kot pri grebenu. Samo še 15-20 mi gre naprej. Ker pa drži, počasi rinem naprej.

Na vogalu pod Skretom me čisto ustavi (samo še 5-7 naprej), zato obrnem in nazaj. Sedaj grem nazaj s 50+ in seveda levo od pobočja zunaj (desno se pobočje skoraj ne vidi, saj je že vse v bazi). Zmajarsko ekspresno pustim desno nad sabo (sem pod robom, nekje na 860m). Sem tik pod bazo in se vizualno usmerim proti V robu na Lijaku in držim smer. Pa z leve prinese na videz redke meglice in sem v trenutku sredi mleka (sedaj po tracku vidim, da me je tudi dvignilo za cca 50m – torej v bazo). Čeprav po »občutku« vozim »naravnost proti Lijaku«, se mi kompas počasi obrača; in ker imam hitrost 50+, si rečem, da moram samo stran od pobočja in se usmeriti proti J (N na kompasu mora kazati proti meni)!!  Pa že tik pod/pred sabo zagledam krošnje smrek (jelk?). Samo zapeljem v najbolj košate in se ustavim in se počasi z zatikanjem speljem do tal.

Zoranov let na drevo

Spravim se iz sedeža, kaže, da je z mano vse ok, saj se sploh nisem nič udaril. Vse okoli je megla (ampak zares 🙂 ), da še do vrhov ne vidim.

Pojma nimam kje sem (nekje med Zmajarsko in Vojašnico na robu ??). Pokličem po postaji; nihče ne odgovori. Mobilni telefon nima signala. Prlimam lokacijo v SMS Megu in Erzu z obvestilom, da je vse OK – ko bo vsaj za trenutek signal, bo že šlo dalje – da le ne bodo sprožili akcije, ker nimajo zveze z mano in ne vedo, kaj je z mano (v resnici nihče sploh ni vedel/slutil, da je kaj narobe). Ker GoogleMaps ne delajo, saj ni signala (lokacija na prazni podlagi), zalaufam moj OziExplorer z lokalnimi zemljevidi in vidim, da sem na platoju na 880m, 100m stran od ceste !! (očitno me je dvignilo čez rob na plato in me odložilo kakšnih 400m za robom) . Padalo visi na vejah nad mano. Najprej kaže, da ga ne bom spravil sam dol (ga bom začasno pač pustil tukaj), potem ga le nekako zguncam in ko se zlomi še nekaj suhih vej, ga končno privlečem do sebe.

Vse zbašem v rukzak in se odpravim proti cesti po rahlo zasneženih kraško skrotasto skalnato razdrapanih gozdnih tleh. Po 2 min vidim na zemljevidu, da grem v napačno smer proti robu, stran od ceste (sedaj skozi mleko med drevesi posije tudi nekaj sončne svetlobe in tudi vizualno določim, kako približno so smeri neba.

Po 5 min spotikanja sem na spluženi asfaltni cesti (od Trnovega mimo Zmajarske). Pešačim v smeri Trnovega, ko dobim signal – in mi crkne telefon (baterija 70% vendar crkne!) !!! Zamenjam z rezervno baterijo iz žepa in imam signal in dobim Mega, ki je nekje v zraku. Skoraj hkrati ga dobim tudi po postaji. Razložim situacijo in Mega se že nameni na pristanek, pa sliši po postaji najino konverzacijo tudi Samo, ki se takoj ponudi, da pride s kombijem po mene, saj je ravno na poti dol s starta.

Počasi hodim naprej proti Trnovem. Doslej ni bilo tukaj žive duše, naenkrat pa mimo pripelje zapored vsaj 5 ali 6 avtov (lovcev), ki jih energično poskušam ustaviti (če se ne bi uspel preko Mega uskladiti s Samom, bi bili moja edina rešitev, saj v teh gozdovih najbrž ni veliko prometa), pa vsi samo pritisnejo na plin.

Končno čez nekaj časa pripelje še eden – sedmi, ki le ustavi in me potegne do Trnovega, kamor ravno pripelje Samo.

 

Na pristanku že čaka Erzo, ki pospravlja opremo.

Erzov let

Takoj me začne spodbujati naj grem še enkrat gor, sicer misija ne bo izpolnjena v nobeni točki. Mentor je sicer potrgan, ampak v LCju sta vsaj še dve padali in ni me treba dolgo prepričevati. Tudi Mega ravno pristane in spodbuja.

Megov let

Pustiva ga spodaj in gor na start. V zraku je sedaj še nekaj padalcev in baze so bistveno višje kot prej. Spet se Erzo izkaže kot pravi coach. Iz rukzaka odstraniva Mentorja in Erzo že razgrinja Rooka in daje nasvete, medtem ko se jaz bašem v zic in vpenjam. Potegnem in sem že v luftu.

Samo peljem do Zmajarske in še malo naprej. Nazaj do Lijaka in še enkrat do Zmajarske. Srečava se z Igorjem, ki je danes očitno tudi tukaj. Še enkrat nazaj do Lijaka in že je 18,6 km. S prvim letom na smreke je to že dovolj za prvi mejnik 3000+ km  :-).

Čeprav me že malo zebe, porinem še enkrat do Zmajarske. Zadnji del gre spet zelo počasi proti vetru in minute se lepo nabirajo. Ko pridem do Zmajarske, se napolni 1 ura in skupaj s prvim letom je to že cca 1.30 ure. Zato obrnem in se zapeljem daleč ven proti AC in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Vse skupaj je skoraj 2 uri, kar je dovolj tudi za drugi mejnik 200+ ur 🙂 🙂

Malo pred mano je pristal tudi Igor.

Igorjev let

 

Še vizualizacija vseh naših letov:

 

Čeprav se mi zdi, da bo danes v redu na Kovku (napovedan močan JZ in še kar lepo) in se že zgodaj začnejo ostali organizirati, se raje odločim za prednovoletno zimsko pohodništvo z Alenko na Slivnico.

Ko se na parkingu v Cerknici pripravljava in si nalagam lahko opremo (seveda bom vzel padalo – vsaj za kondicijo, če bo že premočno za odleteti), se pripelje tudi Mega, ki se je tudi odločil za H&F (če bi se dogovorili za skupno akcijo, ne bi mogli biti tako točni).

Mega seveda oddivja naprej, midva pa počasi krevsljava po zbitem (=gladkem) snegu med množico ostalih pohodnikov. Više kot smo, bolj je vse temno in pokrito. Ko prideva na odprto na sleme, je tudi vetra že kar čutiti.

Pri koči samo odgaziva mimo gor (in dol) na start, saj bo veter samo še naraščal.

Na startu je cca 40cm snega in Mega že/še visi v zraku malo pred startom kakšnih 50m više. Vetra je veliko.

Nataknem si tangice, medtem ko Alenka malo razgrne M24.

Še preden se dobro vpnem, veter napihne padalo in potem ga 15min krotiva, da končno le hrbtno držim v rokah komande in A-linije (kasneje preverim, da je bilo takrat na startu 8-9/12 m/s).

 

Potem mi Alenka še 20 min drži padalo, da končno v trenutku vetrove nepazljivosti le hrbtno dvignem padalo, da kot pribito stoji nad mano, se obrnem in obstojim na mestu, da me naslednji moment potegne iz snega v zrak.

Naprej se praktično ne premikam, zato pa gre še kar malo gor, kar se lepo vidi tukaj    https://photos.app.goo.gl/3o7QSV3SoPdbOOs63

Tiščim v desno nad slemenom in me počasi le začne spuščati naprej (Jeanov vetrni arhiv kasneje pove, da je bilo na Slivnici takrat J, JZ 10/14). Počasi se pomikam proti Cerknici in ven nad cesto in začne me tudi po malem spuščati. Niže kot sem, bolj normalno gre dol. Vidim, da Mega pri kozolcu za pumpo zlaga opremo.

Megov let

Usmerim se tja in seveda ne opazim, da mi Mega kaže, da na tleh piha od Cerknice ven (S, SZ), tako da s precejšnjo hitrostjo pristanem z vetrom v hrbet.

Zoranov let

Zloživa in do avtov, kjer še kar nekaj časa čakam, da Alenka sestopi s hriba. Brez njene pomoči v takem vetru danes ne bi odletel 🙂 .

Glede na napoved naj bi bilo danes (po nekaj slabih dnevih) dobro (predvsem na Lijaku) in tudi sondaža ni slaba. Zato že zjutraj priganjam za akcijo. Tudi Erzo je že nazaj iz tujine in si spet želi domačih letalnih logov. Mega je za, Uki pa tudi. Le Jean nekaj okleva.

Pa se pojavi še Jože in na Železniški se 3je naložijo k meni in na Uncu še Mega – Jean pa odstopi, ker nekako dvomi v današnje uspešno letenje.

Pod Lijakom že množica padalcev. Herman polno zaseden vozi gor, zato mi pokličemo Sama, da nas zapelje gor.

Na startu nas je še več in vsi čakamo, da bo kaj. Pa ni nič: ne vetra, ne sončka, ki naj bi naredil (napovedano) lepo termiko … pa tudi v zrak ne gre nihče.

Po kakšni uri taktiziranja se dva le zapeljeta v dolino in tudi Erzo odcuri dol.

Erzov prvi

Še kakšno uro čakamo (Erzo pride še v drugo gor – bo vsaj nekaj dodatnih km in minut nabral). Potem pa je nekako jasno, da bolje ne bo in se pomečemo dol: Poje.

Jožetov let

 

Jaz.

Zoranov let

Mega.

Megov let

Erzo.

Erzov drugi

 

Urošu pa se tudi postavljati ne da padala in se raje zapelje dol. Katastrofa glede na napoved.

 

Danes malo manj močnoslaba inverzija z meglo po kotlinah in vse močnejšim JZ v višave. Včeraj so vsi napovedovali današnji super Kovk, pa je zjutraj v Vipavski vse v megli. Uki da idejo za Buzet (kjer naj bi bilo malo manj mlečno). Mega brez pomišljanja potrdi to idejo, tako da nimam kaj za reči (kasneje Mega prizna, da ga je Uki dobil še napol zbujenega in je samo suvereno potrdil predlagano…).

No, kakorkoli: ob 10.15 k Ukiju na Železniški, na Uncu vskoči Mega in gasa dol. V Razdrtem baze po tleh kipijo iz Vipavske. Vremščica se sluti skozi prosojne meglice, ko pa zapeljemo iz predora Kastelec vse v redkem mleku na Koprsko stran. Kljub vsemu vztrajamo dalje in od zadaj pripeljemo na Zavoj.

Na startu piha lepo gor, v dno doline se pa komaj kaj vidi skozi razredčeno mlečno ozračje. Malo modrujemo za startom (je pa kar hladno) in se po kakšne pol ure zdevamo spet na start. J piha rahlo močneje idealno gor po startu (“mogoče pa ne bomo scurili”, pravi Mega) in se začnemo pripravljati. Prvi v luft Uroš, pa jaz in potem Mega še kar nekaj časa čaka, da spet toliko pihne, da odleti še on.

Tik ob grebenu vozim za Ukijem, ki je kar malo nad grebenom, jaz pa se guncam točno na robu preloma. Počasi (večinoma 14-18) proti vetru, ki piha skoraj paralelno z grebenom, torej JV. Končno se prguncam do Raspadalice, kjer skozi mlečno ozračje posije nekaj sončka. Uki je porinil še malo naprej, jaz dobim dviganje in nekaj naberem. Mega pride tudi do sem in zavrti in je že 50m nad mano in poskuša še malo naprej za Ukijem.

Sam še malo vrtim, ne naberem več in še nekaj zgubim, zato potem za Ukijem nazaj proti Zavoju z bistveno večjo hitrostjo (tudi 50). Ves čas sem lepo nad grebenom. Uki podaljša mimo starta in železnice do skalnatega pomola nad Perci (Jačemica 466m) in nazaj na start, kjer poskuša toplandati (in tudi uspe).

Ukijev let

Midva z Megom pa še eno rundo do Raspadalice, sedaj elegantno s cca 30 km/h lepo nad robom (veter obrnil za 45st na J !). Še nazaj brez problemov in potem naprej okoli roba proti Kviriku/SLO. Ves čas gre počasi dol, tako da pristaneva na Kvirikovem pristanku pod našim mejnim prehodom.

Zoranov let

Megov let

Še vizualizacija letov

 

Uki pride po naju in gasa.

Pa nas malo spodbudi še Vremščica, kamor gremo samo na oglede. Na spodnjem startu piha »na meji«, do zgornjega pa se ne prikopljemo po snegu pod vrhom. Še najbolj je za stvar Uki, ki pa ga mraz, veter »na meji« (zgornji), predvsem pa razredčeno mlečno ozračje, dokončno vrneta v toploto lastnega avta.

Več kot zadovoljni z izkupičkom !

Danes lep dan z SZ, Z više in katastrofalno slabo sondažo (+15st od 400 do 1000m !!). Z Ukijem sva se že včeraj (po njihovem neuspelem udejstvovanju na Lijaku) začela usklajevati za danes. Glede na tako slabo sondažo je bila danes zjutraj celo ideja za Krvavec, pa je bila ta ideja opuščena (tudi po posvetu s Simeonom), saj močan SZ ni obetal idealnega letenja proti Grintavcu in Kočni (kot na Božič lani)…

Na koncu se v obupu odločimo za Kovk.

Ukija poberem pri Rutarju, na Uncu oba k Megu in do Anje, kjer čaka Jean z Ano (tandem). Gor in na start, kjer je zbrana večina letalne Slovenije.

Vsi čakajo, redki štartajoči curijo v poden. Počasi postavimo še mi in potegnemo.

In v večjem ali manjšem loku,

Megov let

Ukijev let

ali poskusu drajsanja ob skalah, pocurimo na pristanek.

Zoranov let

 

Jean & Ana

Smo pa bili na toplem sončku.

Še en podoben dan (zgoraj S pa to…), sondaža malo slabša (od spodaj nažagano pokonci do 1700), tako da si ne obetamo nekega super letenja. Lijak je vseeno edina bolj letalna opcija.

Na Brezovici se zberemo malo pred 11h: Igor in jaz prestopiva k Jožetu in gasa dol.  S 1.Herman gor. Na startu smo prvi in se začnemo počasi pripravljati, saj vetra ni skoraj nič (manj kot včeraj). Danes sem končno preklopil na Mentorja3, saj sem imel že dovolj blata za novega Mentorja5 (ga bom malo pršparal čez zimo…).

Končno prvi startajo (Hren, Micko,…). Ko pride še druga skupina z Valiči – pride tudi Emil, prvi pa smo že zelo napeti (od zadaj se s S že rahlo pokriva). Prvi od naših potegne Igor, pa jaz, Jože in še Emil.

Danes je treba bolj delati, kot prejšnje dni, vendar se kmalu spajsam nad rob, potem naberem do 1000 in se za Igorjem zapeljem proti Zmajarski. Tudi Jože je že tu. Igor (že malo prej) pobere nekaj več in gre naprej na Čaven, sam pa se po nekaj matranja okoli Zmajarske obrnem nazaj za Jožetom, ki se tudi že vrača, saj je naprej že vse v senci oblakov. Ves čas sem (smo) bolj nizki. Na Lijak, tu spet malo naberem; čez na Danijela, kjer mi (nam) Valiča pokažeta lep steber zunaj in spet do 1000.

Naprej na Z je še lep sonček, zato na Škabrijel za Jožetom, tu malo popravim in nazaj. Na Danijelu sem že pod robom in vrtim bolj v prazno na neki 0. Pa se pripelje Jože, gre bolj na V rob in tu takoj dobi lepo dviganje in mi pokaže rešitev. Kmalu sem na 900 in za njim na Lijak. Tu spet naberem (va) okoli 1000 in proti Zmajarski. Tudi oranžna M6 z Emilom je zraven njega in se že plazita okoli Skreta. Če gresta ona, pa grem tudi jaz za njima. Najprej smo nizki (že pod višino Skreta), potem se počasi spajsamo (jaz na 1200 – Igorjev dežurc) in pod robom naprej. Pririnemo do Modrasovca. Sam sem sicer odločen, da grem pristati v Lokavec, pa oba obrneta nazaj in jima sledim ves nizek.

Plazimo se okoli robov in kar drži. Srečamo se z Igorjem, ki že v drugo rine na Modrasovec. Sam sem sicer nižji od Emila in Jožeta, pa vseeno z občasnim popravljanjem pridem pod Zmajarsko do Lijaka, kjer me spet dvigne, tako da podaljšam še do Danijela in nazaj nad pristanek. Tu sem visok in moram zbijati, da pristanem (vsaj še malo proti Škabrijelu bi lahko brez problema podaljšal).

Zoranov let

Igor po postaji javi, da je bil prenizek za nazaj.

Igorjev let

Jože pristane tik pred mano.

Jožetov let

Emil pa v mraku nekaj minut za nama.

Emilov let

Pospravimo in z Jožetom po Igorja in gasa proti LJU. Doste bolje, kot smo pričakovali za tak dan in tako napoved.

Še vizualizacija

 

Še en podoben dan, napovedan z malo več S. Seveda je odločitev spet Lijak.

Na Brezovici je zborno mesto, kjer se okoli 11.30 k Igorju naloživa midva s Pojetom. Jean se uskladi z Domnom, Megu pa se plani sfižijo, ko ga že skoraj pobiramo na Uncu…

Na pristanku počakamo na 2. Hermanovo rundo. Na startu je vsak dan malo manj blatno (tudi pod razno pa še ni brez blata). Postavimo, le malo pomodrujemo (saj je že pozna ura), toliko, da vsaj kdo iz 1.runde pokaže kako je v luftu in v luft Igor, jaz, Jože, Domen in Jean.

Spet kmalu naberem nad start in ko sta tudi Igor in Jean blizu, se usmerimo proti Zmajarski. Tu prvo večje pobiranje, kjer izrazito nabereta Igor in Jean, sam pa malo manj. Naprej na Čaven. Okoli Skreta, kjer za robom (po včerajšnjem Igorjevem nasvetu) najdem lepo in močno dviganje, ki ga porabim vse do baze na skoraj 1800. Naprej od zunaj proti Kuclju in še naprej, potem pa SV/SZ postane v teh višinah (1700) kar malo zoprn in obrnem nazaj.

Nad Zmajarsko na 1400 počakam Igorja in Jeana, ki že prihajata z Modrasovca in nadaljujemo naprej proti Lijaku in na Danijela. Vso lepo višino do sem zgubim, pa tu še enkrat za silo popravim in na Škabrijel. Jean in Igor sta višja in malo bolj zadaj. Sam pridem tik pod vrh in vidim še dva padalca, ki tu ne dobita nič (eden je že ves nizek proti NG), zato stisnem rep med noge in pobegnem nazaj.

Tudi na Danijelu ne dobim nič več, zato se samo v širokem loku pod Lijakom zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Pojetov Jože javi, da je (po pobegu nad ravnino z mrzlih višav nad Čavnom ) scuril nekje čez AC pri Renčah.

Jožetov let

Igor se na Škabrijelu kar pobere in potegne na Sabotin in potem pride nazaj na pristanek čez kakšne pol ure.

Igorjev let

O Jeanu in Domnu ne duha ne sluha.

Potem se izkaže, da je Jean še enkrat ponovil Čaven in Škabrijel.

Jeanov let

Domen pa enkrat odpeljal standardno furo.

Domnov let

 

Z Igorjem pobereva Pojeta v Volčji Dragi in gasa proti LJU.

 

Še vizualizacija

Danes spet lep dan. Podobno kot včeraj z malo več S in malo slabšo sondažo. Pa gremo spet na Lijak.

Igorja poberem ob 10.15 na Brezovici, Mega na Uncu (Jean je najprej za, potem se izkaže, da smo prezgodnji, Jožetu tudi ne znese).

Pod Lijakom ravno še ujamemo prvo rundo Hermana za gor. Piha malo več kot včeraj. Vseeno skoraj pol ure tacamo sem in tja po blatu (malo manj ga je, kot včeraj) in modrujemo/taktiziramo v raznih kombinacijah (medtem pripelje Herman še dve rundi). Končno se prvi odločijo, potegnejo in ostanejo v luftu. Megu v prvo ne rata, tako da odletim pred njim, nekaj za nama še Igor (med ostalimi).

Pri Oknu iz prve dobim lepo dviganje, ki se ga držim do 1200 (priključi se tudi Mega) in potem za Megom, ki dosti nižji odgasira proti Zmajarski. Najprej mu sledim, potem kmalu pobere nekaj več in porine naprej na Čaven.

Dviganja so sunkovita in ozka. Matram se nad in tudi pod višino Skreta na V robu in nikakor ne morem dovolj pobrati. Medtem je tukaj že nekaj ostalih. Dvakrat se vračam v kotanjo proti Zmajarski in spet poberem in končno pridem tik pod rob nad Skretom. Tudi Igor je že tu. Malo zavrtiva skupaj, potem on lepo pobere v višave, jaz pa spet padem ven. Še enkrat poskušam proti Zmajarski, pa ne dobim uporabnega dviganja vse do Zmajarske, tako da potem kar podaljšam naprej proti Lijaku. Tu še naberem do 1000 in čez na Danijela, kjer pa ne ujamem nič lepega, zato se zapeljem nazaj na Lijak z lepo višino, ki pa jo pred startom zapravim in se potem počasi rešujem na V robu.

Ko se rešim, spet naprej do Zmajarske, pa nazaj na Lijak in na Danijela, kjer vsaj malo povrtim (in se srečam z Igorjem, ki se vrača s Škabrijela), potem pa se odpeljem na pristanek (imam kar dovolj).

Zoranov let

Tudi pod razno ni bilo tako fajn, kot včeraj. Mega javi, da je scuril v Grgar.

Megov let

Igor pa je še kar nekaj časa v zraku, da na koncu že skoraj v temi pristane malo pred kampom.

Igorjev let

Še vizualizacija

 

Dolgo, predolgo se je vleklo to slabo vreme. 14 dni je mimo, kar sem bil v luftu in danes grem… kamorkoli. Napovedan lep dan s šibkim S vetrom in močno inverzijo med 800 in 1100. Ker sem željan letenja, je jasno kam: na Lijak, saj Kovk ne pade v sunkih pod 8, dostop na Čaven pa je itak zasnežen. Igor je za, drugih kandidatov ni.

Ob 10.45 se preložim pri njegovem Hoferju in gasa. Pod Lijakom padalcev že več kot za drugi Hermanov kombi (prvega je ravno odpeljal gor). Igor pokliče Sama in med čakanjem si še naštela zic. Tudi Samov kombi je skoraj poln, ko pride čez 15min.

Na startu piha malo gor, še več pa z JV strani. Je precej blatno od zadnjih dni in čeprav pazim, kje tacam, je kmalu usran rukzak, sedež, koncertina in padalo (da o čevljih ne govorim). Postavimo in kar čakamo, da bi začelo bolje pihati (eni že scurijo, nekaj redkih pa se pošteno matra, da speljejo nad greben).

Potem potegne Igor in hkrati z njim tudi jaz. Rinem na V rob, kjer se najprej skoraj brezupno matram, potem mi le gre počasi po m gor. Igor se že zdi zgubljen v podnu, pa le pride ves nizek bliže k meni na V rob in se počasi reši. Vedno bolje mi gre in ko naberem na 1300 se odpeljem za Igorjem proti Zmajarski. Tu je on že pošteno višji in potegne naprej, jaz pa spet počasi naberem na 1300 in naprej v kotanjo pred Skretom, kjer pa najdem krasno dviganje in gre gor, gor… do 1800 (še nikoli tako visoko tukaj naokoli). Više je SZ in dosti bolj umirjeno kot na začetku nad Lijakom.

Zapeljem naprej čez Čaven in Kucelj do Modrasovca in vsake toliko pod bazo zavrtim in naberem še nekaj več. Fantastični pogledi na osvetljene in zasneženih Julijce in Kamniške Alpe. Nad Modrasovcem pa je ena večja baza, kjer zvrtim kar na 2100 (skoraj pod bazo). Igor gre zadaj čez hoste nazaj, jaz pa iz teh višav gledam še dve bazi naprej nad Ajdovščino in si rečem: kdaj, če ne danes… S SZ v hrbet peljem kar ven nad dolino pod tisti bazi, pa mi kar uhajata. Ko pridem pod prvo, sem že skoraj nad Planino na 1600. Komaj popiska in nič dviganja.

Ko rinem naprej ekspresno zgubim še 300m. Sedaj pa že čutim kontra veter, vzhodnik od Nanosa sem, ki me začne vedno bolj ustavljati. Najprej verjamem, da bom pristal v Podnanosu, … no vsaj pri strelišču, pa grem samo dol in vedno počasneje naprej. Ko vidim, da mi moj standardni pristanek ni usojen, obrnem v levo proti Anji in z nekaj več hitrosti prilezem čez AC, potem pa sem skoraj ustavim. Za moment mi vario pokaže tudi -8km/h (!). Po liftu dol v SV veter na uradni pristanek pri Anji, kjer na tleh pošteno vleče burja.

Zoranov let

Hitro zmečem robo skupaj (Kovk javlja 6/8,8 SV), dobim štop do Fame (Anja ob ponedeljkih zaprta), kjer se malo ogrejem s kuhančkom, dokler ne pride Igor.

Igorjev let

Še vizualizacija najinih letov: