Danes napovedano poslabšanje s popoldanskim dežjem in hitrim preobratom JZ v močan S. Najprej niti ne razmišljam o letenju (razen mogoče kakšen projekt), potem me zdraži zgodnji Jeanov SMS za hitro Strmco, dokler še bo. Še Igorja spravim na obrate (za Mega malo prezgodaj) in ga ob 11h poberem in gasa pod Strmco, kjer se naloži še Jean (ki je vmes že javljal, da je Slivnica drastično pojačala) z Misty.

Na startu piha močno, pa vseeno neugodno stanje še potrdim z meritvijo 8-9/12,5. Jean se samo poslovi, midva pa v smeri Kovka (ta še javlja 4/6 J).

Malo tavava po širnih gozdovih (napačno vdenem LCja), preden prideva v Podkraj in od zadaj na Kovk pod nizkimi bazami.

Na startu kopica zmajarjev in ekipa Valičev s Fedelko, ki ravno preštimavajo štrikce na Knightu. Piha enakomerno močno (4-5/7), medlo sonce sije skozi pokrito nebo, inverzija močna, vendar se dolina za silo vidi. Takoj postaviva in v luft: Zoran in Igor.

Najprej me malo nabije gor, potem desno pred pobočjem lepo nad grebenom. Na Podrti spet dvigne gor, potem pa se brez vrtenja peljeva mimo Hublja do Predmeje (z vmesnimi občasnimi dviganji, pa tudi zgubljanji). Takoj, ko si malo višje si že v mrču / meglicah / bazi, da se komaj še vidi poden, niže je spet lepše. Včasih tudi nekaj sončka prodre skozi. Nazaj do starta in še eno rundo.

Zmajarji, ki sem se jih v začetku kar bal v tem bolj slabo preglednem stanju, so dosti niže, ali nad grebenom, midva pa se voziva kar bolj zunaj. Druga runda do Predmeje je že malo bolj počasna (čuti se že močnejši Z, že malo SZ), pa zato še z večjo višino (bi kar čez na Čaven zapeljal, pa je vidljivost nikakva).

Nazaj do Podrte, kamor pa pridem globoko pod grebenom (proti koncu vedno bolj spušča). Vendar se uspem na Podrti spajsati nad greben na 1000 in se odpeljem v smeri Vipave in Plazu (kjer pač slutim, da mora biti). Igor javlja, da je prenizek za čez in pristane pri Anji.

Igorjev let

Meni pa gre samo dol in na Plaz pridem s 400. Samo malo podrajsam, potem pa v glajdu čez AC na moj standarden pristanek.

Zoranov let

Igor se za kondicijo odpravi peš po avto, jaz pa s štopom do Anje, kjer ga počakam. Kovk je že obrnil na SV in preden pride Igor dol, se že ulije.

Debela ura in pol lepega letenja (v občasno malo slabši vidljivosti) – bistveno bolje, kot sva sploh lahko pričakovala. Oba čisto navdušena nad izidom dneva 🙂 .

Danes res močna inverzija spodaj in šele od 1500 više lepa sondaža, z jačanjem JZ z višino. Kar gruntam(o) kam in na koncu še najbolj verjamem(o) v Bovški konec. Igor še lobira pri Bovčanih in zorganizira s Klavdijem kombi za Kobariški stol (ki daje največ upanja).

Ko že odhajava iz LJU, Bovčani odstopijo in se preusmerijo na Mangrt. Midva pa malo iščeva dodatne potnike za izpraznjen kombi. Slučajno pokliče Unukov Franček za info, kam bi bilo za leteti na Primorsko in hitro pograbi idejo za Stol. Pa še Simč in Tonček sta zraven in ko prideva ob 12.20 k Teji v Kobarid, smo kmalu zbrani. Naložimo robo in gor.

Na štartu krasni razgledi in v glavnem piha kar lepo gor, le malo prešibko (4/6-7), za kar krivimo rahlo kopreno, ki duši moč sonca. Takoj postavimo in v luft: Simč, jaz, Igor, …

Pred štartom šibka in ozka dviganja (ves čas je bolj V tendenca vetra), da komaj ohranjam višino, oziroma začnem izgubljati. Tudi Simč v grebenu proti Z ne najde kaj dosti. Nekaj časa počasi zgubljam tu, potem obupam in se zapeljem bolj proti Kobaridu, kjer pa je čutiti vedno močnejši Z. Nekje na sredini grebena se oprimem edinega komaj uporabnega dviganja in se borim toliko časa, da tudi ostali že pridejo sem. Občasni ozki balončki že globoko v inverziji (okoli 900) ne omogočajo več preživetja, zato se pomikam proti Kobaridu in se še pred napolnjeno uro predam pri bencinski.

Zoranov let

Kmalu so tudi vsi ostali na tleh.

Igorjev let

Najprej še fantaziramo o kakšnem dodatnem tolažilnem štartu, pa se hitro umirimo na toplem sončku pri Teji. In potem v prekrasnem jesenskem popoldnevu do Bovca in čez Predel do Kranjske in v LJU…

Po nekaj dneh močnega severa danes malo bolj normalno. Po kratki analizi je največ upanja na Primorskem. Kovk pada z več kot 10 na 5/9 SV in ker je proti morju malo manj pokrito kot v ostali SLO, je izbira Čaven.

Z Igorjem sva dogovorjena ob 10.45 pri mojem Hoferju. Potencialni Mega, Poje in Jean ne morejo tako zgodaj. Zaradi zastoja od Loma naprej izgubiva več kot pol ure. Ampak v Lokavcu naju čaka Jože Vidmar (ki sva ga tudi zdražila s Čavnom). In se iz LCja preloživa k njemu in gor.

Na startu piha najlepše, ko pridemo na plano, potem veter pade in piha malo sem, malo tja.

Postavimo, vendar odletiva le jaz in Igor. Jože je že napovedal, da bo šel v zrak le, če bo kazalo na lepo jadranje. Midva pa se matrava desno ob koncu police in na prednjem stebru in se uspeva obdržati le v višini police in nekaj pod njo, pa še to le s trdim delom (da sploh ne govorim o svojih prepetih trakovih v sedežu, ki so me pošteno tiščali in sem rabil 15min, da sem se le nekako prilagodil, sicer bi kar odstopil in zapeljal dol…). Igorju je prvemu dosti in se ves nizek odpelje počez proti Hublju in potem na desno do standardnega pristanka ob cesti Lokavec-Ajdovščina.

Igorjev let

Jaz še kar drajsam ob polici (cilj imam vztrajati celo uro), potem se tudi jaz zapeljem čez in v velikem loku pred izvirom Hublja proti njemu. Pa nad Gradiško gmajno kar malo drži (na Kovku še vedno 5/8 SV), tako da še tu vrtim vsaj 10min preden se pridružim Igorju.

Zoranov let

Debelo uro sem pa le odjadral in po 3-dnevni abstinenci je bilo vse skupaj kar dobra doza…

V teh mojih manj poznanih krajih imam še nekaj belih pik. In ker sva danes tukaj z Alenko, predlagam pred zemeljskimi aktivnostmi (=kmečka opravila), še malo ogledov po okoliških hribih.

Krožna tura čez Celjsko kočo naju privede na ta mrčasto sončen travnati hrbet, kjer naj bi pihal z višino vse močnejši napovedani Z. Pa Malič že ves čas javlja J in tudi spodaj v Laškem na pristanku je pihal (močan) J – dolinc.

Kar nekaj časa mečkam, preden postavim M24, saj piha striktno z leve (J), včasih celo malo od zadaj po hribu dol (JV). Na koncu le raztegnem in dvignem in ga namestim kar poševno na pobočje.

Dvignem ga v veter skoraj pravokotno na pobočje in speljem v desno čez drevesa. Ko pridem čez drevesa ven, me pošteno zgunca in malo dvigne (dim spodaj na kmetiji je položen vzdolž pobočja vzporedno z dolino J->S), potem pa v širokem loku nad dolino desno z vetrom do 60 nazaj nad travnik blizu čistilne naprave ob Savinji, kjer pristajam po liftu dol (15 v veter).

Zoranov let

Preveč vetra za moj okus; še dobro, da sem se odločil za M24…

Spet ta inverzija ob enem zadnjih toplih in sončnih dnevov z napovedanim močnim Z… Še preden sam kaj preveč gruntam, Igor že predlaga Kriško kot optimalno rešitev. In ker je petek, se planira tudi fura z žičnico, tako da bi to lahko skombinirali s prevozom težke opreme.

In se že okoli 12h peljeva na Gozd. Šele med vožnjo gor (varianta je še, da bi najprej poskušala na Gozdu – če uspeva pobrati…) dobiva zagotovilo, da bodo tovor speljali ob 15h. Odločiva se, da greva raje takoj počasi gor in čakava na koči (ob štrukljih in podobnem…), kot da tvegava start na Gozdu, kjer ni nobenega vetra. Odloživa rukzake v žičnično gajbo in počasi gor (no, vsaj jaz, Igor bi itak kar odlaufal gor…).

Greva po levi varianti čez travnata pobočja in na koncu pod zajlo.

Čez dobro uro sva pri koči. Do višine koče je vse bolj mrčasto in se komaj vidi v dolino (inverzija). Pošteno si odpočijeva, preden pride najina roba (15.20).

Takoj na start, kjer piha (4-6) že ves čas večinoma strogo z leve (V) skoraj vzporedno s pobočjem Postaviva in ko veter vsaj malo nakaže bolj od spredaj, potegneva.

Sam speljem bolj krevljasto in zapeljem takoj levo ob greben. Pa ta V (dolinc) kar precej ustavlja in samo curim ob pobočju proti Tolstemu vrhu. Z Igorjem se dogaja podobno. V guncanju in razmetavanju se poskušava prebiti okoli pobočja na V del Tolstega vrha, kjer pa ni nobenega (pričakovanega) dviganja. Tako se boriva ob J pobočju Tolstega še nadaljnje debele pol ure, dokler počasi ne zgubiva toliko, da se preseliva na V rob Gozda in tam še malo drajsava.

Prvi pristane Igor.

Igorjev let

Nekaj za njim po napolnjeni uri pristanem še sam.

Zoranov let

No, vsaj krasen sončen in topel sprehod cca 500 vm sva naredila, če že letenje ni bilo ravno navdušujoče…

Še en popoln jesenski dan je napovedan (inverzija na 1000, malo vetra JV, JZ). In ker smo malo utrujeni po zadnjih H&F, si danes želim predvsem letenja. Igor že včeraj lobira pri Bovčanih za Mangrt, pa niso preveč prepričani, da bo. Ampak jutranji podatki potrdijo odločitev.

Ko me Igor pobere in se usmeriva proti Gorenjski, dobim še romantično obvestilo, da se druga ekipa odpravlja na ponovitev včerajšnjega Šestanovega vrha z razgledi na Kvarner.

Ko pribrziva na Predil, bovška ekipa že nestrpno čaka v kombiju v Logu. Hitro sva po ovinkih dol, da se jim pridruživa (Pežo pa ostane na pristanku).

Jesenske barve in sončne gore so prečudovite, ko se nas 9 stiska v kombiju. Še prehitro smo na parkingu in gor na start.

Piha idealno, le malo potaktiziramo, potem pa Zep prvi potegne. In kmalu nabere nad Mali vrh. In ostali v paniki: Kašca, Cingerle, Peternel,…

pa jaz in Igor. In nazadnje še Lara, ki se je kar zafrkavala s testnim padalom.

Sam nikakor ne morem nabrati v ozkem dviganju spredaj pred Malim vrhom (vrtim preširoko in preveč stran od skal,…) in se zapeljem bolj v desno okoli roba in to je pogreb. Poskušam spet nazaj, pa samo tonem, medtem ko je Igor že nad vrhom in tudi Lara lepo pobira. Pa pobegnem daleč za rob v kotanjo pod cesto (Solnice) pod Skalo (kjer je start Prhodc). Kar matram se in končno najdem steber in potem naslednje debele pol ure vrtim in nabiram in zgubljam in čez 2000 ne pridem.

Ostali medtem jadrajo ob J steni Mangrta, pa tudi tod naokoli – seveda višji (no nekateri so tudi že scurili v Log…). Končno dobim dviganje do 2100 nad greben in se zapeljem nazaj na Mali vrh za Kašco. Pa tu spet ne znam pobrati in tonem … in tonem.

Nizek se odpeljem na Planjo in še tam malo poskušam brez uspeha, potem pa čez, pod Kolovrat, kjer je pa že čutiti dolinc, ki me po eni uri spravi dokončno na tla (na tleh pa skoraj brez vetra).

Zoranov let

Med pospravljanjem po lepem letenju

počasi pristanejo tudi preostali.

Let Kašce

Zepov let

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Super številna družba, fajn let, počitek po 6-ih zaporednih dneh H&F in za povrh zastonj veliko in malo pivo pri medvedku. Jubomdragoplačalpress. Pa še domači jeagermeister pri Ediju in pojedina pri Janiju v Kranjski gori in je dan izkoriščen!

Tomov let

Slike od Kašce so tukaj 

Tukaj je filmček

 

Tu pa še vizualizacija nekaterih naših letov

 

 

Igor ve, kako me bo še dodatno razveselil in mi ponudi prevoz gor na Strmec (start, ki ga še nimam).

Hitro sva v vasi in počez čez travnike proti startu. Igor mi nese Rooka, tako da nosim le ostalo kramo. Še raztegne mi Rooka, medtem ko si natikam tangice

in v zrak.

Najprej me malo pritiska z desne (od koder piha dolinc), potem sem iz kotanje ven nad Loško Koritnico

in z bogato višino priletim v Log.

 

Zoranov let

Novnov !

Ko pospravim še h Kašci, kjer se že nalivajo s pirom.

In potem naprej, kot je povedal Igor…

Ko se zjutraj aktiviram in pokličem KrLuka (ki si je danes vzel dopust, da bi kaj odletel, glede na to, da je bil čez vikend predvsem nosač in zemeljska podpora), se izkaže, da je že v Preddvoru z očesom na Storžiču. Tudi jaz imam v mislih tudi za danes še hribe (saj je napovedano podobno kot prejšnje dni – inverzija na 1400 in malo vetra v čudovitem jesenskem soncu…) in tudi Igor pošilja tovrstne vibracije (vsaj SMS brnijo v tem smislu). In smo hitro skoordinirani: predlagam Begunjščico, kot potencial za manj vm in več letenja (ampak po drugi poti, kot v soboto).

Dobrih 15 min po tem že snamem Igorja in gasa proti Tržiču, kjer čaka Luka. Vmes Mega žal prepozno povabi na Šestana, kamor Erzo že od včeraj organizira jato.

Na pristanku za Podljubeljem pustimo Lukov avto in z LCjem po šodru gor. Majhen cestni zastoj, da naložijo hlode in naprej. Na Prevalu krasen sonček in obilo kravjih drekov.

Izogibajoč se jim, se pripravimo in zagrizemo v strmino naravnost gor po slemenu. Pot je vedno bolj strma in nam je vedno bolj vroče. Luka je poln kondicije in ugotavlja, da se mu pulz še ni dovolj dvignil in prevzame del moje teže: rezervo in kokpit (-3kg), da bo to popravil (hvala, Luka, za podporo ).

Ko končno pridemo na odprto, že rinemo čisto pokonci po skalah, v poletni vročini.

Na razu po skalah mimo spominske plošče Svetlani (R.I.P. inštitutska soborka…) in potem se končno strmina položi. Pridemo na vršno pobočje in na greben.

Tu pa je že kar nekaj vetra (dosti več, kot za tukaj pravi PP napoved: 3-10 km/h na 2000 JV, J, JZ. Očitno je gradient nad 1500 naredil svoje).

Počasi le oddelamo vseh 750m nv (Preval 1311 – Begunjščica 2060). Luka in Igor se gresta pofočkat na vrh, jaz pa kar počakam zraven na štartno najbolj primernih travnikih. Piha 5-7/8,6, občasno pa tudi precej bolj prbije. V zaveterju se pripravimo.

Potem me Igor in Luka spremita nekaj m niže  v strmino, kjer upamo, da bo manj pihalo. Pa ne. Kar nekaj časa mi držita padalo in čakamo (da me ne odpihne). Končno za nekaj trenutkov popusti in potegnem in sem v luftu.

Najprej me spusti ob pobočju (?), potem nabije gor. Desno ob grebenu v smeri Robleka, kjer sem že nižji in potem nazaj mimo njiju vzdolž celega grebena do Begunjske Vrtače in preskok čez dolino proti Kofcam. Sem že prenizek, da bi še kaj pobral, zato še malo krožim v dolini in pristanem na dogovorjenem travniku pri avtu.

Zoranov let

Pospravljam na toplem sončku na travniku, postriženem v nulo. Luka in Igor sta s svojimi velikimi padali dosti bolj uspešna in tudi nabereta med jadranjem sem in tja po grebenu. Ko pa se tudi onadva odločita za preskok na Košuto, počasi vedno bolj izgubljata in pristaneta ob meni.

Najprej Luka.

Lukov let

Potem še Igor.

Igorjev let

Robo in Igorja pustimo na travniku, midva pa gor po LCja.

Ko pa prideva na Preval, se ne moreva upreti ajdovim žgancem in kislemu mleku.

Še filmček današnje avanture

 

Žgance (in štruklje) potem dostaviva v dolino tudi Igorju (vendar štruklji na koncu ostanejo meni, tako da vse izgubljene kalorije spet pridobim…).

Super dan, super družba, super H&F tura – sploh za jubilejni 600 novnov !!

Še en podoben dan je napovedan in tudi Alenka si želi v hribe na topel sonček. Nekaj variant je v igri (z možnostjo kakšnega novnovega), pa se na koncu odločiva za kočo na Kališču (z Bašeljskim sedlom malo naprej 🙂 ).

Kar nekaj časa izgubiva v iskanju cest/kolovozov, za katere vem, da bi naju lahko pripeljali višje gor (celo zelo visoko), pa ne najdeva pravega izhodišča (Mače, Bašelj ??).

Na koncu začneva ob potoku v grapi po standardni planinski poti (kjer sva bila na začetku uro prej). Kar nekajkrat prečkava tiste neusojene kolovoze in v poletni vročini rineva skozi (precej okleščen) gozd proti Kališču. Spodaj je bila napovedana 1.30 do koče, pa mineta 2h, ko šele prideva v vršne predele. Vedno bolj počasi nama gre in vedno pogosteje se ustavljava.

Končno prideva do koče, kjer se praži na sončku množica pohodnikov (nekateri so bili tudi na Storžiču). 2.30h sva porabila vendar za cca 800 mnv in nekako nama ne štima, da je bila za to višino napoved 1.30h (včeraj pa za 440 mnv tudi 1.30h ???).

Malo si odpočijeva in napijeva in potem še položno gor (še +110 mnv) skoraj do Bašeljskega prevala, kjer mi plapolajoči trakec v pobočju desno pokaže štart.

Postavim (Alenka mi pridrži M24, da ne zdrsne po košatih suhih travah), se vpnem in v rahlem vetrcu gor potegnem.

Odletim in do koče na Kališču ob pobočju, pa na levo čez na Zaplato, čez cerkvico Sv.Jakoba na Potoško in počasi v Preddvor na pristanek ob jezeru.

Zoranov let

Pospravim in zaležem na topel sonček, dokler ne pride Alenka z LCjem.

Super (ampak malce bolj naporno, kot sva pričakovala) za novnov.

Luka in Mateja že včeraj namigujeta, da bi danes združila družinski izlet z letenjem v hribih. Mega je včeraj še za, pa danes zaradi zemeljskih obveznosti odstopi. Jaz sem pa zelo za (saj je tudi danes podobno kot včeraj: čudovit dan, z inverzijo in malo vetra).

Okoli 11h pri Mateji in Luku zafiksiramo Lovra v LCja, naložimo vso potrebno kramo za njega in za letenje in gasa proti Begunjam (plan je v Begunjščico).

Mimo gradu Kamen po vedno slabši cesti mimo množice avtomobilov (ki prilezejo, do koder pač gre) in ljudi (ki hodijo po cesti, namesto po planinskih poteh), do Poljške planine (1180 m), kjer pa je le nekaj avtov in obilje prostora za parking. Odločitev pade, da bo Luka nosil Lovra, Mateja pa svoje padalo. Meni Luka velikodušno ponudi Pi2 za test, kar z veseljem sprejmem in odstranim M24 iz rukzaka.

Ko zakoračimo v hrib, ravno obiramo romantična Aljaža in Valerijo, ko nas dohitita 🙂 , prehitita in odhitita naprej. Pot se enakomerno vzdiguje v položnih ključih in napovedanih 1.30h nam mine v prijetnem klepetu z zadovoljnim Lovrom v 1.15h. In že smo v množici na Roblekovem domu po +450 nmv. Čudovit dan (sicer mrč inverzije spodaj) je sem gor privabil množice (dekleta in žene pretežno v raznoraznih pajkicah… veliko otrok, in … ostali).

Lovro uživa naokoli, medtem ko mu starša poskušata zagotoviti hrano.

Kaže da se jim je v koči kuhinjska logistika nekaj sesula, saj več kot uro čakamo na pasulj in ričet. Ko že nekajkrat hočemo oditi (vmes s kosom kruha zamotimo Lovra, medtem ko se njegovega ata ne da zamotiti z ničemer), končno le dobimo želeno in takoj se (že sicer odlično) razpoloženje izboljša do maksimuma.

Potem pa hitro pograbimo robo in malo vodoravno in rahlo gor na travnato pobočje, kjer na lepi polički z Matejo postaviva (ob Lukovi pomoči).

Rahlo piha gor in potegneva: najprej Zoran,

takoj za mano pa še Mateja.

Lepo drži (čeprav ne dviguje), da visoko nad prednjim grebenom preletiva grad Kamen do Sv.Petra, kjer malo popiska, potem pa daleč ven proti Lescam in nazaj pred tovarno Elan.

 

Zoranov let

Pi2 je prekrasen za handlat (27 m2, ob enaki teži kot M24).

Pospraviva in v naslednjo množico bifeja ob polnem fuzbal placu v Poljčah, kjer kmalu dočakava Lovra in Luka.

Super dan, brez najmanjše nervoze in stresa (razen čakanja na hrano) na poletno toplem sončku v čudovitih jesenskih barvah. Pa še novnov :-).