Glede na napoved (»orkanskega« JZ in tudi sicer kilavega vremena) itak nisem mislil nikamor. Pa me Igor malo podreza in sonček na Gorenjskem (od Radovljice naprej) spravi v akcijo. Mogoče pa bo Sv.Peter.

Na startu sicer ni veliko vetra, vendar čakava, saj ob prihodu piha večinoma SV od zadaj (jaz ponavljam reke domačih letalcev, da bo med 14h in 15h obrnilo (če bo). In res vse pogosteje pihne od spredaj. Postaviva in čakava.

Ko le pihne od JV za uporaben interval potegnem. Zunaj piha kar močan JV (obliva Petra) in poskušam levo od starta. Pa me bolj ali manj gunca skoraj na mestu, ko pa obrnem z vetrom je v momentu 50+. Ko se v iskanju boljšega dviganja enkrat pustim zanesti preveč desno, je to samo še pristanek v močnem JV spodaj na travniku.

Igor bolj vztraja na V robu in počasi nabere nad start in nekaj časa drajsa sem in tja, potem se mi pridruži.

V konjeniškem bifeju počakam, da Igor odpešači gor in pripelje LCja z vrha.

Igorjev uraden novnov, pa na zraku in sončku sva bila…

Danes imam dopoldanske zemeljske obveznosti in sem se že nekako sprijaznil, da z letenjem ne bo nič.

Pa me Igor spodbudi, da gre sam bolj zgodaj na H&F na Čaven in naj pridem kasneje z ostalimi. Tudi Jean je za kasnejšo varianto in tudi Mega se sprosti ravno ob času, ko lahko startam iz LJU.

Na Uncu presedeva z Megom k Jeanu in med potjo preverjamo stanje na Čavnu, na katerega sopiha Igor (burja 5/8 na Kovku, večina Vipavske pokrita z bazami na cca 1300). Še Samota naročimo k Anji (in seveda pride s padalom).  Tudi Vidmarjev Jože je že v Lokavcu, ko Igor starta (na Čavnu že obrača na JZ z vmesnimi vložki J) in se bolj ali manj zapelje na pristanek v Lokavec, saj željno čaka našo družbo, da bomo v skupnem druženju pocurili (on še enkrat) 🙂 .

Naložimo oba in gasa gor. Oblačnost in tmurnost današnjega dne razbijejo le prekrasne jesenske barve na poti gor (pa še sonček sramežjivo malo posije vmes – če bi sijalo ves čas, bi bilo itak preveč kičasto 🙂 ).

Na startu malo čakamo.

Ker pa sprememb (Z, SZ, J) ni kaj dosti, razen da se baza nevarno zniža, prvi potegne Samo (ki ga čakajo naslednji opravki na Kovku), nekaj za njim še Jože. Samo se po širokem zavoju na Polico na desno zapelje čez na Vipavski Križ in pristane bliže domu (da z motorinčkom reši svoj kombi).

Jože potegne v desno do Skreta in potem nazaj v curaži do Lokavca.

Mi pa medtem v luft: Mega, jaz, Igor in Jean. Sam že na startu malo zgubim, pa vseeno porinem v desno do konca Police, kjer pa se le s težavo obdržim na višini. Nabrati naprej ne morem, zato malo nazaj nad Malo Goro, kjer po mm nabiram, medtem ko prideta sem (seveda višja) Igor in Jean. Končno se le spajsam dovolj čez rob Police, da lahko zapeljem za Jeanom, ki je po nekaj obratih potegnil čez na Kovk.

Priklopi malo pod robom levo od Hublja, jaz pa malo niže tudi tam. Igor je potegnil čez malo kasneje in je kar nizek za nama, pa se elegantno reši in potegne proti Predmeji. Midva z Jeanom pa na Podrto (z lepo višino nad grebenom), nad start Kovk.

Mega javi, da je na povratku z Lijaka scuril nekje blizu Sela.

Z Jeanom pa nazaj v Predmejo iz katere že prihaja Igor proti Kovku. Jean poskuša naokoli na Čaven, sam obrnem v Predmeji in proti Kovku. Igor še enkrat v Predmejo in nazaj (da si zazihra 4.stranico, saj ne vemo, kako bo na oblačnem Nanosu 🙂 ), medtem ko sam čakam na Jeana nad Podrto in potem potegneva čez na Nanos.

Priklopiva za Plazom in naprej. Danes je vse od začetka lepo mirno z enakomernimi dviganji (čeprav mogoče malo prešibkimi)  in od Hublja naprej večinoma lepo drži, da je le malokrat treba zavrteti in tudi do Table je tako.

Igor je tudi že na Kovku in gre za nama.

Le pri Šentviški je spet malo močnejše dviganje, ki omogoči, da nabereva še malo višje in do Hieronima, Baza je pod Anteno in jaz spet obrnem le nekaj za Hieronimom, medtem ko Jean potipa bazo in zrine do Antene. Na poti nazaj pri Lovski srečam Igorja. Na Plazu še malo naberem (ne morem kaj dosti) in potipam, kako je za čez, pa začnem kar zgubljati (višino na Naviterju imam očitno kakšnih 200m prenizko in to me zelo moti saj inštrument in realnost nista usklajena… Vrnem se nazaj na Plaz in še po mm nabiram in čakam Jeana, medtem, ko se on nekje nad mano pretihotapi mimo in odpelje čez na Kovk. Ko ga opazim, gasa za njim in le nekaj metrov pod njim pridem že na šodre tik nad gozdom, kjer se on uspe rešiti nad greben (po poštenem začetnem matranju),  sam pa le malo podrajsam in se potem počasi odpeljem k Anji.

Tudi Igor po podobnem manevru s Kovkom pristane nekaj za mano

in sploh ni preveč nesrečen, ker nismo že na samem začetku družno scurili v Lokavec 🙂 🙂 .

Jean se odpelje z bogato višino iznad Kovka čez na Planino in pristane pri meni, ko Igor s Samotom že rešuje svoj avto izpod Lokavca.

 

Še vizualizacija naših letov:

 

 

Pri Anji se združimo še z Megom in v Avio Pub na zaključno druženje.

Igor že zvečer po Žusmu naredi detajlno analizo današnjega dne (SV=burja bo čez dan obrnila preko JV in J na JZ – idealni pogoji za prelete ?! 🙂 …). Danes zjutraj samo posodobiva stanje in glede na močno inverzijo Aladina takoj odpade Gorenjska. Potem je v igri le še Tolminsko ali Vipavska. Na koncu se (predvsem zaradi oddaljenosti in večje stopnje tveganosti) odločiva za Čaven.

Najprej sta v igri še Mega in Jean, pa je obema 11h, ko LC pelje mimo Unca, žal prezgodnja.

Samo naju pričaka pri Anji. Na poti v Lokavec (kjer že čaka Vidmarjev Jože), je treba le par besed in že Samo iz prevoznika postane padalec.

Na startu piha že skoraj idealno (Kovk SV 4,5/8,2). Takoj postavimo.

In v luft: Zoran,

Jože, Igor in Samo.

 

Takoj naberem(o) pred startom do 1400 in potem počasi nad slastnimi kračicami s krompirjem in zeljem (koča A.Bavčarja) naprej proti Kuclju. Više gori (1500) je kar čutiti SV, ki se že meša s termiko. Še na Čavnu naberem (Igor je takoj za mano in se ves čas trudi biti čim višji) in čez vrh do Zmajarske. Od tu naprej pa ogromno zgubim, tako da se pripeljem na Lijak le malo nad startom (800).

Nazaj vozim, kot da bi začel na Lijaku in z muko nabiram. Na Zmajarski je že dosti bolj čutiti J, JZ in lepo poberem do 1200, tako da se samo odpeljem naprej (nazaj) čez Čaven, Kucelj do Modrasovca in čez na Kovk. Priklopim in J samo poriva gor, tako da se zapeljem naprej do Podrte in s 1100 odpeljem čez proti Vipavi.

Pa mi gre -1,5 dol, tako da pridem ves nizek čez Stari grad pod Plaz na 450. Tu pa batina gor na 800 in naprej ob skalah pod robom naokoli mimo Gradiške in Podraške Ture do Šentviške Ture, kjer v močnem stebru do 1400.

Samo javlja, da je pristal in da gre reševat svoj kombi.

Vse pridobljeno izgubim do Hieronima, kjer pa se nikakor ne morem spajsati na Grmado in priti naprej do Antene (moja bolečina).

Čez nekaj časa obupam in obrnem nazaj. Pri Lovski srečam Igorja. Naprej do Table in v desno bogato nad grebenom, s 1200 čez na Kovk (800) in potem se samo peljem med 1100 in 1200 čisto do Predmeje, ne da bi kaj dosti pobiral. Nazaj enako do Kovka in čez. Sedaj dosti bolje drži (je že čisti J, JZ, dol samo -0,8), tako da se samo naslonim na pobočje nad Plazom in naprej (zdaj lepo nad grebenom). Pri Gradiški me prehiti Vidmar (manj vrti) in potem za njim (popravljam na Šentviški) do Hieronima.

Jože v nekaj atraktivnih zavojih pobere na Grmado in do Antene, jaz se spet guncam sem in tja (ampak je res razguncano – kot vedno tukaj) in se spet predam (moja bolečina 2).

Nazaj se samo peljem in z »jezo« opazujem Naviter, ki stoji na miru na optimizirani OLC poti (pot nazaj je že 5-ta stranica in ne šteje; lahko bi kar na Nanosu dol stopil 🙂 ). Ampak LC je pri Anji. Zato se pri Tabli odpeljem proti pristanku kar čez dolino proti Planini, kjer pa mi Naviter spet začne prištevati (očitno je ta krak že daljši od onega s Čavna na Lijak !).

Še nekaj časa vrtim nad pristankom rahel + in potem pristanem.

Malo za mano je na tleh ob meni Jože.

Igor pa poskuša priklopiti Kovk in podaljša preko Ajdovščine (samo da bi naklepal 100-tko 🙂 🙂 ).

 

Še vizualizacija naših letov

 

Igorja poberem v Ajdovščini in gasa proti LJU.

Če pozabimo na OLC pravila, sva oba, s krakom od Čavna na Lijak, odpeljala lepo čez 100km !!

Med prvimi pospravi Erzo, ki si kmalu zagotovi prevoz na start za drugo rundo. Ostali čakamo brez prevelikega interesa. Z Igorjem malo gruntava, ali bi šli na Dobrovlje, ko pa pride Saša z avtom, se odločimo za edino logično rešitev glede na preostali čas: še enkrat gor. Suša in Tom gresta gor peš za kondicijo.

Ko prihajamo na start jih nekaj lepo vrti kar višje nad startom, pa tudi zadaj za hribom… Trenutno sva z Igorjem edina padalca in hitro pripraviva. Saša naju pofotka

in že sva v luftu.

Najprej malo vrtiva pred startom in prideva nekaj nad start, potem Igor odvije na levo za rob do razvalin in tam dobi dviganje. Hitro sem za njim in ujamem lepše dviganje bolj ob hribu in kmalu sem nad vrhom (razglednim stolpom) na 1000. Igor nikakor ne more pobrati nad 900.

Medtem, ko vrtim v neki 0 in ga čakam, od nekod prileti nekdo z BGD Tala in imava bližnje srečanje, saj odvije iz smeri vame šele, ko mu na ves glas zavpijem in tudi sam odvijem stran !!! Igor ne more pobrati više, jaz pa po tem incidentu tudi precej zgubim. Kmalu ponovno najdem in naberem do svoje današnje najvišje višine na 1100. Razmišljam, da bi se kar sam odpeljal v smeri Slivniškega jezera (saj je dovolj pristankov v tisto smer), pa se le odločim, da čakam Igorja, ki tudi spet nekaj pobere. Vmes  pride še Tom za drugo rundo in vrti pod nama. Spet zgubiva in še malo ponavljava vaje, dokler se Igor počasi ne odpelje na pristanek.

Sam odpeljem za Tomom na desno čez pristanek, tu pošteno zgubim in se zapeljem v velikem loku nazaj in pristanem.

Tom pa pobere in se odpelje čez start in pride celo čez Slivniško jezero.

Erzo je pristal JZ od starta kakšnih 16 km daleč v smeri Lisce.

Mega pa je odletel daleč, daleč – pri Radečah čez Savo in do Gabrovke.

Po dolgem času se spet organizira jata z istim ciljem: Žusem.

Ob 10.30 na Vrhniki: Mega, Erzo, Uki, Suša in Iskra, ki zagotovi prevoz od tam. V LJU pa Igor in Saša pobereta mene in gasa na Žusem.

Mi smo kakšne pol ure pred drugo grupo na startu (dodatno je z njimi še Toplak), kjer se zbira množica padalcev (predvsem s Štajerske in Koroške). Piha lepo gor s spremenljivo zmerno jakostjo. Prvi potegne Gaberšek in za njim še nekaj suličarjev, vendar se nikakor ne morejo kaj dosti pobrati. Ko po curaži pride Bojan še enkrat na start, mi še vedno modrujemo.

Ko vsi samo še čakajo, se pripravi Saša, ki ima namen le lokalno jadrati in potem nuditi zemeljsko podporo (peš gor po avto in pobiranje, kjerkoli bo že treba…). Odleti in na levi lepo vrti in jadra. Še nekaj jih potegne in ker kaže, da bo pa sedaj le mogoče držalo, se začnemo pripravljati tudi ostali.

Saša se čez nekaj časa odpelje na pristanek.

Ostali pa počasi v luft: Suša, Erzo, Tom, Igor, jaz, Uki, Iskra; Mega pa se kar postavi na stran in še čaka.

Drajsamo sem in tja in počasi in vztrajno … scurimo na pristanek…

 

Takrat enkrat potegne Mega, se odpelje čisto v levo nad grajske ruševine in začne nabirati pred razglednim stolpom… in se potem odpelje nazaj proti JZ…