Močna inverzija do 800 in megla do podna tudi na zadnji dan leta 2021.

V Kižlovki se vse cedi iz megle, ko hodim gor. Od včeraj še vlažen Rook2 kar pije vlago med nošnjo. Ko postavim, se še dodatno zmoči na mokri travi.

Nula, z rahlo tendenco gor, megla tako gosta, da vidim le malo čez prelom. Potegnem naprej, lepo speljem in se po putru (= po megli) zapeljem mimo LCja do kolovoza.

Ker je bil napovedan podoben dan, kot včeraj in ker je danes še hujša inverzija, sem nameraval za zaresno letenje na Slivnico, da se vržem dol. Vendar je dejansko stanje v Vipavski dosti lepše, kot včeraj in z Erzom se takoj uskladiva za Kovk ob 11.45.

Pa Milan začne priganjati, da je treba prej (kar meni več ne znese) in tako Erzo skliče 2 zbora: ob 11.00 in 11.45. Prva dve skupini: Milan, Jasna in Klemen ter Berto, Erzo in Koritnikov Slavc se v dveh avtih odpeljejo ob 11h, jaz pa ob 11.45 prisedem k Mojci in Duletu in od zadaj čez Kalce na Kovk.

Na parkingu srečamo še Gaborja s sorodsvom in družno na start. Takoj začnemo postavljati v dokajšnji gneči, ki jo večajo še zmajarji (naši že v luftu). Vetra je idealno (4/6,8), čeprav prihaja na obroke.

Zidek na vetru; prvi poskus neuspešen, ker mi ga sesuje; pomaga malo razgrniti neka zmajarka in Mojca in potem ga z vetrom dokaj pomečkanega lepo razgrnem in dvignem in odletim.

Desno lepo dela, na Podrti še naberem na 1000 in bogato nad grebenom do Hublja (srečam Erza in Milana in Jasno in…). Potem sem že zelo malo nad grebenom in moram kar nekajkrat popravljati nad rob, da pridem ob grebenu do zadnjih skal pri Predmeji. Ker sem vedno nižji, obrnem in malo pod grebenom pririnem do Hublja. Okoli vogala se kar peljem že precej pod robom (domišljavo, da bom itak za vogalom pobral, namesto, da bi izkoristil vsako dviganje), potem pa začnem iskati in pobirati, karkoli mi je dano. Vendar generalno počasi curim vedno niže pod greben. Komaj kakšen mehurček še ujamem (po mojem sem že krepko v inverziji, saj je tudi naokoli po dolini v tej višini (pod 600) že kar rahlo megličasto. Nizek pririnem skoraj pod start, kjer se predam in odpeljem ven na pristanek k Anji.

Mojca je že v fazi iskanja prevoza na start (za reševanje avtov se organizirajo pri Anji in naročijo taxi).

Tudi Gabor se je že odpeljal s sorodniki.

Zraven mene pristane (v množici drugih) tudi Jasna.

In nekaj za njo še Dule.

In Berto

Milan, po malo krajši drugi rundi proti Predmeji, zaradi nizke višine ne pride povsem do pristanka.

Komentar leta: Do druzga leta ne letim več. Treba se mal spočit. [31.12.2021 14:20]Jurij Kurnik : Bravo!!! Ja, kar privošči si zaslužen počitek. [31.12.2021 14:24]Aleš Pirš : Pa King mora tud pocit  [31.12.2021 14:41]Ana Senegačnik Kurnik : Milči, dobr ti gre! Naj gre tako tudi v naslednjem letu! SREČNO [31.12.2021 18:23]

Sta pa Erzo in Klemen podaljšala s Kovka proti Podnanosu, dokler je šlo.

Komentar leta: Silvestrski poljub [31.12.2021 16:37]Dragan Vidic : Bravo, kljub inverziji se ja dalo jadrati! Ne morem verjet. [31.12.2021 15:54]Dragan Vidic : Če ne bi imel silvesterskih obveznosti bi kljub slabim izgledom šel probat. Fouvš… [31.12.2021 15:57]Štajer Flajer : Pa je le ratalo 😃 [31.12.2021 16:46]Štajer Flajer : Pa je le ratalo 😃 [31.12.2021 16:46]Sergej Bukovnik : Tud mim metkov,vse za km😁 [31.12.2021 17:49]Ana Senegačnik Kurnik : SREČNO in veliko užitkov v letenju tudi v naslednjem letu! [31.12.2021 18:21]

Ko prideta Berto in Mojca z avti dol k Anji, se naša trojka naloži in proti LJU, medtem ko Milan še čaka svoj avto, v katerem prihaja Jasna, da potem rešijo še Klemna in Erza…

Precejšnja inverzija na cca 800 in v LJU spet megla do podna. V Kižlovki se cedi iz megle in ko čofotam po blatu po poti gor, se Rook2, ki se je čez noč posušil kot poper, kar spet navlaži.

S starta LCja ne vidim skozi meglo, kar me ne gane, saj hladen zrak diha po hribu gor. Ko postavim, se vpnem kar hrbtno.

In kljub skoraj brezveterju potegnem hrbtno, padalo (malo ohlapno) dvignem nad sebe in po obratu potisnem naprej in speljem še pred prelomom. Me pa danes kar požre in z rahlim vetrom v hrbet odloži blizu LCja.

Ker je povsod, razen v LJU kotlini in priležnih krajih, lepo sonce, moram(o) še nekam. Erzu se sicer ne da preveč, ampak ko predlagam Slivnico (za dol se vreč, saj ob tej inverziji nikjer ni kaj dosti za pričakovati), je takoj za in razpiše zbor ob 11.45 na Vrhniki.

Ko se vozim iz LJU, pa Milan pride z agresivno idejo o Kovku, kjer je že 4 6 juga (česar ne preverim med vožnjo…). In seveda me to takoj spravi na obrate in dam košarico Erzu, ki vztraja na Slivnici. In ko se zberemo pod Petrolom (še Gracarjev Jože, Milan, Jasna in Klemen) nas Erzo samo še mimogrede pozdravi in gre po svoje.

Mi pa k Jasni in Klemnu v avto in kar od zadaj na Kovk. Med potjo najprej ugotovimo, da je tistih Milanovih navdušenih 4 6 pomenilo v resnici sunke 4,6, osnovnega vetra pa cca 2… Ampak vsaj sonček bo… Hitro vržemo kost Milanu, da sproži ostro politično debato, ki jo potem še prestavimo na cepilsko, tako da se komaj prekinemo na parkingu na Kovku.

Na startu vetra nič, ob občasnih nežnih sunkih. Je pa krasen sonček in toplo (saj je tu 11+, spodaj v Vipavi pa 9…), vsaj dokler ne postavimo skupaj z ostalimi prisotnimi in odletavajočimi. Ko smo pripravljeni (meni prijazno pogrinja Jasna), pa se nebo pokrije in smo v senci.

V drugem poskusu v tem švoh vetru le hrbtno speljem (pa saj sem zjutraj treniral v Kižlovki – res pa da z vsaj 10kg manj balasta…), zapeljem v desno in po dveh mehurčkih zacurim v nekajminutni cikcak, da se na koncu zapeljem in pristanem pred Anjo.

Tudi ostali niso bili kaj dosti dlje v luftu.

Jože je ves čas pridno fotodokumentiral današnje aktivnosti...

Jasna dobi (dogovorjeni) prevoz za gor, da jo potem kar nekaj časa čakamo sedeč na parkingu, saj je Anja zaprta. Ko končno pride po nas, pa proti LJU v nadaljevanju ostre politične debate, ki jo energično vodi Milan (ostali pa podpihujemo). Tako se vživimo, da nočemo še domov (resnica je, da nobenega preveč ne mika v megleno LJU, Jasna pa to eksplicitno izrazi z zahtevo po sedenju na sončku na zaključnem druženju).

Uporaben bife najdemo po izvozu v Postojni na pol poti proti Pivki, kjer sedimo zunaj v senci in hladu, vendar ni težav, saj nas greje vroča debata…

Inverzija čisto nad tlemi in zato zjutraj gosta megla do podna. Malo počakam, da se vsaj malo dvigne in se malo manj cedi iz nje, preden se zapeljem v Kižlovko. Parkiram na blatnem kolovozu in po začetnem močvirju v blatu na grič.

Previdno razgrnem v mokroto. Vetra ni skoraj nič, ker pa vsaj konstantno diha po griču gor, poskusim hrbtno. In mi uspe iz prve, da me takoj po obratu odlepi in se z lepo višino zapeljem skozi megličasto sluzasto ozračje mimo LCja do kolovoza.

Danes pa Rook2 spet na sušenje 🙂