Še predno začnem gledati elektronsko situacijo s terena, že pokliče Delux: predlog Slivnica. Potem še jaz pogledam in mi kaže neke možnosti dežja tam naokoli (samo Parapente…) in ker me v Karavanke danes ne mika, sem za. Delux potrdi 13h, jaz obvestim  jato. Mega je zraven, Žan mogoče, Erzo kasneje, Faaca ne more,…

Malo pred 13h presedem na Logatcu k Špeli in Borisu. Do Unca po Mega in Žana (JE mogoče 🙂 ) in Špela da gasa na vrh. Na start v visoko travo (in tiste tečne rože) in začnemo postavljati. Piha občasno precej z desne. Prideta še Erzo in Sašo (Razdrih). V luft Žan, pa jaz, Mega, Delux, Erzo in Sašo.

Žan hitro pobere v višave. Meni gre najprej kar gor v sunkovitih dviganjih do 1600, vendar me Z, ki piha od Cerknice, zanaša za start bolj, kot pa pridobivam višino in v enem trenutku se mi zdi, da sem prenizek in začnem tiščati naprej in me ful ustavlja in seveda vse zgubim dokler spet ne pridem pred kočo. Medtem še Mega pobere v višave na 2000, curi pa Sašo in kmalu pristane pri letališču.

Sašov let

Sašov let

Tudi Erzo se je v začetku kar matral, pa se tudi najde in tudi v višave. Jaz medtem še dvakrat poskušam pobrati, pa me vedno preveč zanese, ali pa izgubim dviganje. Tudi Boris je bil precej proti V za startom in nizek, pa zrine naprej, še po grebenu in potem najde pravo dviganje, ki ga ponese – se ve – v višave :-). No, jaz se še matram in ponavljam vaje, pa nič.

Po ¾ ure imam zadosti (sploh ko ostali javljajo, kje so že: 2200 … Velike Lašče,… smer Dobrepolje, … ) in se zapeljem v Grahovo. Čeprav bi se lahko zapeljal do Bločic, se raje naslonim na Žerovnišček (nad Žerovnico seveda 🙂 ) in še četrt ure drajsam na dinamiki ob res močnem Z s Cerkniškega polja, ki me pritiska ob hrib. Potem se porinem naprej (okoli 10 !) in pristanem po liftu dol pred Žerovnico.

Zoranovo matranje

Zoranovo matranje

Ko pospravim je Špela že pri meni s hladnim radlerjem 🙂 . Takrat začnejo pristajati tudi drugi… Žan blizu Velikih Lašč.

Jeanov let

Jeanov let

Mega Dobrepolje, ker ga je na tla pregnal dež. Boris pri Grosuplju

Borisov let

Borisov let

in Erzo skoraj v Želimljah.

Erzov let

Erzov let

 

Še vizualizacija naših letov

 

Špela naju vozi čez Bloke v pobiranje, pa Žan in Mega dobita štope tako, da na koncu pobereva le Borisa v Grosuplju…

Najprej me je malo tolažilo to, da je Sašo še prej scuril kot jaz :-), potem pa vidim, da je takoj po pristanku šel z Emilom na Racno, kjer sta lepo jadrala

Sašova Racna

Sašova Racna

Emilova Racna

Emilova Racna

Bogve, če ni šel zato dol 🙂 …

Ker imam dopoldne zemeljske obveznosti, se ne morem udeležiti akcij, ki se začnejo že zgodaj:

  • jata1 (Erzo, Ščuka, Žan +…) gre na Ravno goro,
  • jata2 (Faaca, Igor, Pohl, +…) pa na Kobalo.

Jaz pa se skoordiniram s PunČko ob 15h na Britofu za Ambrota (Uki in Aleš prideta kasneje). Na pristanek in z Manco gor.

Na startu sva sama in začneva takoj postavljati. V glavnem piha lepo gor, občasno veter mrkne. Ko lepo pihne gor, potegnem in odletim.

Potem pa se 1/2 ure matram okoli starta, pa levo pa desno, pa spredaj, pa mi razen enega vzpona 100m nad start ne rata nič. Ko nazadnje poskušam desno v grapi pod Krvavcem, izgubim toliko, da se komaj privlečem pod Grajca.

Medtem starta tudi PunČka, ki se tudi malo matra okoli starta in potem zacuri pod Abrota.

Pod Grajcem že v pristajalni fazi najdem rahlo dviganje in drgnem in se matram in pajsam po m gor nad Grajca, dokler ne ujamem stebra – in do baze na 2000!! Potem pa se samo odpeljem nad Potoško, tu malo popravim in naprej do Kališča, kjer se mi pridruži Punčka, ki se je tudi rešila izpod Ambrota. V nasprotni smeri mimo pripelje (mislim da) Delux s Kingom.  Skupaj s PunČko do Kriške, obrneva za kočo in nazaj. Vmes poslušam, kako Uki pedagoško vodi Aleša skozi stebre in mu pomaga nabirati 🙂 . Potem pa skoraj brez vrtenja do Kališča, tu naberem v močnem stebru čez 2000 skoraj ob Deluxa, ki jadra zadaj na grebenu proti Storžiču in se odpeljem na pristanek pod Grajca.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane Uki, ki je z Alešem jadral bolj ali manj okoli Krvavca. Aleš je že prej odstopil.

Alešev let brez konca...

Alešev let brez konca…

Kot zadnja je na tleh PunČka, ki je morala od Zaplate še eno rundo do Kriške in nazaj…

Delux pa je jadral na Gozdu nekajkrat sem in tja…

Deluxov let

Deluxov let

Še vizualizacija letov

 

 

 

Opomba: Doarama je v zadnjih 48 urah popolnoma prenovljena in polna bugov (29.6.2016). Zato vizualizacija več letov ne dela OK –  Let preklapljaš desno zgoraj na simbolu figure med tem ko filmček teče. Če stoji, se ne da . popravek 2.7.16 ta bug odpravljen in lako preklapljaš tudi med gibanjem)

 

Glede na začetek – super konec 🙂

Nevidni lovi zadnje dneve ravninskega letenja, Erzo je seveda tudi za in mene vzamejo zraven, ker sem zrihtal šoferja. Žiga se je ponovno javil, da bi šel zraven, mu je kar v veselje 😉

V Ljubljani naložimo še Pirša. Jaz sem tokrat pripravljen za čez mejo in vzamem potni list (osebna je malo polomljena in imam zaradi tega težave na mejnih prehodih…).

Na štart prispemo okrog 12.00, tam pa že pošteno prbija. Opazujemo hrvate, kako se lomijo na štartu, nekateri še malo čakajo…

Prvi od naših potegne Pirš v mirnejšem intervalu, hitro za njim še Nevidni. Z Erzotom še malo čakava, potem potegnem jaz in me odlifta v višave. Malo se vozim okrog štarta in gre samo gor. Ko se odpeljem malo stran padem iz dviganja in začne se težavno pobiranje. V luft gre še Erzo in vsi samo nekaj krožimo bolj ali manj okrog štarta, več kot 1100-1200m ne gre.

Erzo poskusi narediti prelet, pa je samo nižje in nižje. Ostali trije nekaj krožimo, potem se vrže čez še Nevidni. S Piršem še nekaj časa vztrajava okrog štarta in po dobri uri se odpelje (višji) Pirš, za njim pa še jaz.

Marko Mihin, ki se nam je predstavil na štartu nas je v luftu še malo pofotkal.

Ravna gora štart

Ravna gora štart

Nevidni

Nevidni

Pirš

Pirš

Leti so bolj tako-tako razen od nevidnega, ki se je skoraj po tleh priplazil do Ivanca.

Jaz pristanem na pokošenem travniku poleg ene hiše. Tam me odgovorita 2 otroka (bratec in sestrica). Najprej mi ponudita nekaj za piti. Potem oddideta in se vrneta z novim vprašanjem (verjetno sta šla po vprašanja k staršem :D) In se ponudita za pomoč. Odklonim, pospravim, se umaknem v senco in čez 5-10 min je druščina že pri meni. Naložimo se not in gremo iskati še Nevidnega…

Erzo - Ravna gora

Erzo – Ravna gora

Komentarji:

Saša Leskovar : Drugić pitaj će sam duma! i a se splati iti! da ti velim de je kljuć i mrzla piva 😉 [29.06.2016 18:17]
Vanja Šešek – Faaca : Uh, tole pa boli. [29.06.2016 19:55]
Aleš Pirš : Mene sam zaradi piva. [29.06.2016 20:47]

Pirš - Ravna gora

Pirš – Ravna gora

Opis leta:
Me je obozevalec letenja zvabil z dela na Ravno goro,kjer je bilo kar nekaj vetra brez baz. Vseeno lep izlet. Hvala Petru za furo.
Komentar:
Matej Gošte : Naivnež! [30.06.2016 07:04]
Jean - Ravna gora

Jean – Ravna gora

Komentar:

Zoran Gaborovič : Je pa vsaj nov start in 1.30 jadranja, če že km ni… 🙂 [29.06.2016 22:45]

Čeprav včeraj Erzo pove o vabilu Štajercev na Pohorje za danes in sem za  (Maribor, moj roden kraj…), danes nobenega glasu. Že ob 7.00 Jean sprašuje, če potem velja za Pohorje, ob 8h pa mi sporoči, da je jata že zmenjena – ne da bi naju kdo obvestil – no vsaj mene !?

Hitro poskušava napolniti drugi avto, pa ni nobenega zanimanja in na koncu še Žana mine želja po Pohorju (= tudi novnovem) in se odloči za lokalne cilje kasneje. Samemu se mi res ne da voziti gor, še zadnji poskus (da bi šla z mano Mateja na izlet z Malim Princem) se izjalovi in vmes že Igor (ki si je tudi rezerviral ves dan) podraži z idejo o Voglu (tudi Sorico, kamor pa me ne vleče) in sva takoj zmenjena.

Ob 10.15 Britof, k Igorju in do Kramarja, kjer počakava še Djokota. Pod gondolo in na start v čudovitem sončku z nekaj romantičnimi bazicami. Više napovedan S.

SV, V vetra komaj kaj na startu, občasno pihne tudi  J. Pred nami startata 2, potem hitro postavimo in v luft: jaz, Djoko in Igor.

Zapeljem se takoj pred Storeč (še dva dneva do rojstnega dneva No.2) in tam dobim lep miren steber gor, gor in samo gor do 2300. Medtem startata tudi Djoko in Igor (čeprav ju zgubim iz vidnega polja). Zapeljem se čez jezero na Pršivec in tu dobim petardno dviganje nad vrh. Djoko pride še nekaj višji in nabira bolj zadaj, z Igorjem naju razmetava okoli vrha. Ko po 3 poskusih premetan ne pridem više in ko vidi, da se Igor odpelje proti Vogarju, za njim. Nad Vogarjem dobiva lepo dviganje do 2400 in potem se Igor zapelje proti Krstenici in tam dobi krasno dviganje, jaz pa nič. Poskusim do Jezerskega Stoga, pa gre vse bolj dol in se predam in obrnem in začnem riniti ven proti vetru. Zgubim do malo nad Vogar, pa spet naberem, vendar čez 2400 ne pridem. Potem porinem proti Studorju, opazim nizko spodaj Djokota, ki se vrača od Tosca in matra nad Vojami in potem tam tudi scuri.

Nad Sredno vasjo pa je s Tosca tudi že Igor. Ker lepo pobira, do njega in še jaz zavrtim. Vendar se mi zdi, da samo zanaša nad Pokljuko, brez neke bistvene pridobitve višine, zato se usmerim proti Bohinjski Bistrici in potem vzdolž glavne ceste potegnem do Nomnja.

Zoranov let

Zoranov let

Igor še nekaj časa jadra in na koncu pristane pri Kramarju.

Igorjev let

Igorjev let

Igorjev komentar leta: Plani so bili pravi. Izvedba tudi. Do tenutka, ko se ti v steber 7+ tik pod bazo, naravnost vate s strani zapelje je… jedriličar, za katerega sem prepričan, da me ni videl, saj odvije skoraj zadnji trenutek, pa še to le na 20m pred mano in potem še zavrti skoraj v bazi z mano. Jasno, da sem se zapeljal ven čist trd. Potem pa brez pravega cilja in, ko še enkrat uspešno poberem pred Vogarjem sem kar brez motivacije in primerno nezbran. Bolj varno je bilo pristati.

Še vizualizacija letov

Kar nekaj časa čakam, da z Djokotom rešita avto izpod Vogla in potem me Igor pobere v Nomnju in via Gozd (prevzem postaj in malo smalltalka z množico letalcev na pristanku) proti LJU.

Super dan, super letenje, super razgledi (čeprav sva mogoče upala na malo več… mogoče bi morala z Vogla odpeljati nad J Bohinjce…) 🙂 .

Jata gre na Pohorje, jaz sem deloven, bi pa šel nekam blizu popoldan. V zraku generalno SZ cca 5m/s. Smer ni tipična za naše kraje. Z Emilom se dogovoriva za pošihtovsko Slivnico, ob 14.00 pri pumpi.

Nekaj minut čez dogovorjeno uro pridivja Kus, naložim se k njemu v avto in noriva gor v klanec, da sva gor, še predno utegnem pomislit, ali sva sploh speljala 🙂

Na štartu piha… sprva v redu, nato pa… iz vsepovsod. Gor, dol, desno, tudi iz drevja ven… levo.  Ko postaviva in sva že vpeta pihne močan sunek od zadaj, da nama čisto pomendra padali in ju, kljub temu da sva vpeta, ne moreva odvozlati. Oba se morava odpeti in reševati nastalo situacijo. Emilu to uspe hitreje kot meni – čeprav sem bil jaz prvi naštiman za štart, in dobi lep interval ko pihne gor in spelje. Jaz se še nekaj časa matram odvozlati, Emil že nabira, nato pa tudi meni uspe, dobim interval in tudi jaz speljem.

Dviganja so zelo turbulentna, ampak tudi močna. Oba sva hitro na 2k in čez, a če padeš ven.. padeš tudi v močno propadanje in zračni pralni stroj. Meni na GPS-ju crknejo baterije (kar je pri meni običajno za vsak 2-3 prelet), zato se ukvarjam s tem nekaj časa in ko mi uspe, vidim, da sem z lepo višino in malo izgube pridriftal do Javornikov !!!

Smer leta je sedaj očitna. Za Javorniki začnem nabirati in v drugem stebru začnem pridobivati zelo lepo višino. Pri 2399 mi zašteka še telefon, zato se pod kumulostrado zapeljem čez Poček, mimo Sv. Trojice proti Pivki. Vmes še malo pobiram, nato pa se poskusim usmeriti proti Postojni. Napaka. Obrnem nazaj in skušam popraviti višino, rinem proti Šilentaborju, pa sem le vedno nižji in tam me splakne dolinc.

Jean - Slivnica - Pivka

Jean – Slivnica – Pivka

Ker mi je tudi na telefonu skoraj crknila baterija in sem spremljal zračni prostor, sem ga imel priklopljenega na power bank in samo položenega na cockpit (brez ježka). Na pristanku mi je seveda vse skupaj zletelo po tleh v travo in začelo se je iskanje telefona. Hitro sem obupal in šel k ta prvi hiši prosit, če mi lahko posodijo svoj telefon za iskanje – klic na številko ali klic Ani, da mi pošlje koordinate telefona (live tracking). Prišla sta mi pomagati mož in žena, ki sta ravno urejala vrt. Telefon imam skoraj vedno samo na vibro, tako da prva opcija je bila neuspešna. Mogoče bi videli vžgan ekran v travi – nope, telefon je bil obrnjen z ekranom navzdol. Že kličem Ano za koordinate, ko pomagačica zagleda telefon brez kakršnih koli drugih pripomočkov ali pomoči in sem rešen.

Zahvalim se jima in začnem pospravljati. Mož se vrne in mi ponudi hrano in pijačo 🙂 Zato se zakoreninim pri njih na terasi, se dodobra okrepčam in počakam fotra, ki me je iz Pivke prišel iskat.

Kamera je pa seveda ostala doma… Mogoče je to moja karma – lepi poleti uspejo le, če nič ne fotkam 🙂


Emilu je tudi štrajkal telefon in ga kaže na nemogočih višinah na live trackingu.

Emil - čuden live tracking

Emil – čuden live tracking

Slišim se z njim, pristal je pri Cerknici in ima avto že rešen. Super. Letel je pa do Čabra (še malo naprej) in se tudi vrnil !!!

Emil - Slivnica - Čabar

Emil – Slivnica – Čabar

Komentarji:

Andrej Erznožnik : Čbr in širše samo tvoje! [28.06.2016 21:38]
Stane Bajt : Hudo dobro. 🙂 [28.06.2016 21:41]
Borut Lapajne : lepa [28.06.2016 21:42]
Emil Kos : In to po ŠIHTU!!! Jebem ti K………. [28.06.2016 22:35]
Zoran Gaborovič : čestitke [28.06.2016 22:52]

Jata navija za Goljak, kjer so napovedani nalivi in to najbolj zgodaj in najmočnejši…

Luftmandlci bi šli pa na izlet na Slavnik. Ker ga še nimam, se jim pridružim. Dobimo se v Kozini, nato pa z Mlakarjevim kombijem gor (prisotna še Franci in Lapajne).

Mlakar nas malo pofotka na štartu. Zadaj opazujemo strašljivi CB v Podgradu, v katerem se že bliska in grmi.

 

Čakamo in modrujemo še nekaj časa, opazujemo kanje, ki vrtijo proti CBju in ko se nam zdi, da je največji začel razpadati, postavimo. Luftmandlci so odločeni porivati v veter proti Buzetu, piha JV. Jaz, namesto da bi jim sledil, se malo zaradi strahu pred nevihto, malo zaradi občutka, da sem prepočasen v veter, peljem proti Kozini. Tipično, spet prvi scurim in pešačim proti avtu. Ustavi nihče. 3.6 km oziroma 45 minut kasneje sem pri avtu, Luftmandlce pa ujamem po postaji, da se vračajo z Buzeta in se peljejo proti Črnem kalu. Nehalo je držati, Mlakar in Lapajne pristaneta v Črnotičah in grem po njih in nazaj na Slavnik po kombi. Franci pristane v dolini in poštopa do Kozine. Ker imam potencialnega šoferja še razmišljam o kakem štartu a na vrhu že piha dol…

Jean - Slavnik

Jean – Slavnik

 

Istok nas pa ujame na novi spletni kameri od ARSO-ta…

siwc_20160625-1010_SLAVNIK_se

Po šihtu se odločim za kak skokec, ostali se organizirajo bolj za Zavrh. A do tja mi ni, če že Grmada obeta. Erzotu javim svojo odločitev (ki jo očitno ni posredoval naprej, ker so se na Zavrhu spraševali, zakaj niso šli raje na Grmado).

Na štartu, presenetljivo, piha skoraj iz desne, kar močno, tako da še kakšno minuto počakam in opazujem, predno se lotim postavljati. Nato se mi zdi, da se umirja in ko sem že čisto oblečen in se kuham na štartu, veter popolnoma crkne. Čakam in se kuham, minute minevajo, od mene že vse teče, nato končno začne pihljati gor (še vedno malo iz desne – JV). Lepo speljem in zavijem na desni rob, tam je pa slabše kot na štartu, kjer greben drži nulo. Peljem levo proti Grčarevcu, poskušam kaj povrteti, pa dviganja niso homogena, padam ven, ni močno. V Grčarevcu sem prenizek za nadaljevanje, zato iščem kaj konkretnega, da nadaljujem proti Logatcu. Enkrat naberem do 1200, pa spet padem ven, vse je razbito, švoh. Izgubljam do 800m, nato pa spet zahakljam isti (ali sosednji) steber in ga skušam čim boljše obdržati, nato pa končno prebijem tisto čudno inverzno plast na 1300 in gre lepo gor v bazo. Ni vertikalnih razvojev, zato še kar nadaljujem in se počasi usmerjam proti SZ (če naj bi pihal JV), pa ne gre več kot 25-30 km/h. Iščem kam piha veter in opazim, da je v višinah kar konkreten SV, zato zavijem z vetrom in gre 55+ km/h proti Lovrencu. Tam še nekaj povrtavam, čeprav mi ni treba, ker se delajo baze in sem pod/med njimi / v njih. Grem naprej proti Nanosu, hitrost je pa vedno večja, zato se počasi usmerim ven v gotovo curažo. Nižje kot sem, bolj me bremza burja (tipično), pristajam pri Dilcah v rikverc na gasu. (Pred tlemi ga spustim, da ni presenečenj).

Spet me moj strah pred neznanim ustavi, da bi odletel kaj boljšega, ampak sem vseeno zadovoljen.

Kamera je pa seveda ostala doma…

Let iz Grmade

Let iz Grmade

Zjutraj da Erzo pobudo za Zavrh, potem pa me odnesejo zemeljske obveznosti…

Ob 13h zamujam na Šoder, kjer me čakajo Mega, Faaca in Igor. Erzo je s Pojetom,  Piršem in Bodljajem že na poti gor. Poberemo še Mireta pri Škorpijonu (Miretov avto tukaj za vsak slučaj:-) ) in gor. Med potjo ugotavljamo, da bi bila danes Grmada najbrž idealna (? In kasneje vidimo, da se je Jean odločil za tja – bo sam napisal, kako je bilo), pa tudi o Voglu sem zjutraj še razmišljal in tudi Igor je imel te misli. Ampak na koncu vsi (razen Jeana 🙂 ) pešačimo na start Zavrh…

Na štartu OK, piha lepo, nobenih podivjanih baz naokoli (le grozna vročina) – in začnemo postavljati. V luft Poje, Faaca, Mire, Mega, pa jaz in potem še Igor, Bodlaj in Pirš.

V začetku sicer drži, se je pa treba kar matrati, da naberem više nad start (okoli antene). Poje odleti v višave in v smeri doma-službe. Tudi Mega in Erzo sta že više, Faaca se počasi odpelje proti Bistri in tam nabira. Sam ne pridem dosti čez 1000 in se tudi usmerim do Javorča. Še tu nekaj časa nabiram, potem pa se zapeljem če Vrhniko do Podlipske in s 55 po njej gor do “standardnega ” pristanka.

Zoranov let

Zoranov let

Poje že pristal blizu doma in bi rad, da mu rešimo avto, saj ga kličejo druge nezemeljske dolžnosti.

Mire pristane pri Hribih,

Miretov let

Miretov let

Faaca je porinil nazaj proti Logatcu kolikor je šlo.

Faacov let

Faacov let

Igor proti Stari Vrhniki.

Igorjev let

Igorjev let

Hitro dobim štop do Šodra, kjer je tudi že Pirš, ki je šel dol, ker mu situacija v zraku ni bila všeč.

Piršev let

Piršev let

Še Bodlaj pride tja od šole,

Bodlajev let

Bodlajev let

medtem, ko jaz ugotovim, da je moj superduper Android telefon mrtev in ga ne spravi v aktivnost nič.

Igor pripelje Mega, Erza in Faaca iz logaške smeri, kjer sta končala tudi Mega in Erzo.

Erzov let

Erzov let

Megov let

Megov let

 

Izvržejo Erza, ki nas ohladi s sladoledom in gredo gor reševati avte, medtem ko se tudi zakasneli Domen vozi proti Vrhniki…

zakasneli Domen

zakasneli Domen

Še vizualizacija naših letov

Jaz pa kar mrknem proti LJU, v upanju, da bom še dobil servis za svojo mrtvo elektroniko…

Erzo vabi na Smuk, Igor pa je že včeraj predlagal Vogel in ko se zjutraj razgledujem po elektroniki, se mi zdi da bo v Bohinju bolje (krasen sonček, jasno, z Vogla Triglav kraljuje, na Voglu V 4/6…). In se prijavim Faacu in odpovem Erzu.

10.50 pri Faacu, kamor Mega pripelje Faacove otroke iz Cerknice, Igor pa tu nekaj minut kasneje zamenja službeno obleko za civilko 🙂 . Boris in Špela pa kar mimo po AC proti Bohinju. Zbašemo se v LCja in Bohinj.

Pod gondolo se dobimo in se kremžimo, saj je kar pokrito in nikjer več tistega sončka od zjutraj. Špela ostane spodaj, mi pa z gondolo gor in takoj v bife, saj nas Igor časti (ne vemo zakaj, ampak ni važno, ker je še vedno bolj ali manj pokrito). Faaca poje celo žgance (tudi ne vemo zakaj, saj je že itak dovolj zrasel, leti tudi dobro,… torej le zakaj? 🙂 ) . Potem pa se le odpravimo na sedežnico in na start.

Tu se nam nič ne mudi, ker je še vedno bolj ali manj pokrito. Piha izmerjeno do 8,8, nekaj kasneje postava javlja sunke tudi 10,6. Oziroma kot pravi Mega:” Ob prihodu na štart smo se malo gledali, ker je bilo vetrčka za naš okus za odtenek preveč. Tako se nam je vsaj dozdevalo. Pa pride Malina in Co. tandemirat in se zmečejo v luft in potem se nam je zazdel veterček ravno pravi.” Vmes prideta še Blaž (Korošec) in Frenk in potem postavimo tudi mi.

V luft Blaž, pa Faaca, pa jaz, Delux, Igor in Mega. Najprej malo naberem okoli starta, potem pa desno v veter pod Zavitar (1750m) in tu vsi lepo nabiramo. Ko porinemo naprej proti V, nas vse bolj ali manj bremza. Mega s svojo jadrilico kar rine naprej proti Bohinjski, Delux tudi, pa ga bolj požre in odvije levo nad jezero in tu dobi raketo, ki ga ponese do 2000 (tudi Faaca bi rad vedel, kje je ta raketa…). Jaz se zapeljem tudi nad Storeč in si ogledujem kraj nesrečnega dogodka, katerega 3.-tja obletnica bo ravnokar (30.6 🙁 ), pa spet nazaj na Zavitar, ker le tam takoj spet naberem. Potem pa zarinem naprej v smeri Bohinjske in gre počasi in vztrajno dol. In ko gre vedno bolj počasi naprej, dol pa še kar vztrajno, se mi zdi, da bo mogoče na drugi strani jezera na Vogarju bolje in naredim napako dneva !! (Moral bi poslušati Frenka, ki je prej razlagal, kakšen močan V je zadnje čase okoli Vogarja…)

In pridem čez v višini Vogarja in se usmerim proti V ob pobočje, pa stojim skoraj na mestu in gre samo dol. Nekaj časa sem še pogumen, kako bom nabral, potem pa vidim, da je vprašanje, če bom sploh pririnil na V obalo. Ob S obali tiščim gas na ful in že gledam kakšno jasico (v vodo raje ne bi…), pa me le malo spusti, da pridem čez smreke na V obalo in potem z vetrom (SV!) tik nad tlemi praktično do pristanka…

Zoranov let

Zoranov let

Malo me jezi, ker sem se tako zafrknil po prelepem prvem delu (jadranje in panorame)… Nekaj za mano pristaneta Blaž in Frenk, potem pa že Mega

Megov let

Megov let

in Delux.

Borisov let

Borisov let

Nekaj kasneje še Igor

Igorjev let

Igorjev let

in kot zadnji Faaca, ki se dolgo ni mogel odlepiti od Studorja in je

Faacov let

Faacov let

danes spoznaval Bohinj in bližnjo okolico (kje je tisti steber, Delux?,… kje je ta Studor “…) .

Med pospravljanjem vidimo še enega ki rine pod Vogarjem proti pristanku – ta pa nima sreče in pristane na obali v vodi, s suhim padalom na bregu…

Blaž zapelje po avte, potem pa na zaključno druženje h Kramarju, kjer še kar vsak nekaj časti: Igor še enkrat tisto nekaj, kar ne vemo kaj, potem še Faaca in na koncu še Boris (no, v bistvu Špela ves čas odpira denarnico :-)…

Super dan in super družba in (meni) tudi super letenje (slabi spomini že zelo zbledeli po takem dnevu 🙂 🙂 .

Danes mi niti pogledati ni treba nič, saj je vse organizirano. Ob polnoči se prijavim Erzu za Ivanščico, potem pa skupaj s Faacom organizirata naprej…

Ob 10.45 pred Rutarjem luksuzen kombi (Faacov aranžma) v katerega se zbašemo Erzo, Mega, Jean, Igor, Nevidni, jaz in seveda Faaca kot glavni šofer in Matjaž (Faacov aranžma 🙂 ), kot drugi šofer in zemeljska pobiralna podpora. Prostora za ležati.

Po standardni ruti čez MB in standarden mejni prehod, kjer Jean še vedno preizkuša potrpljenje carinikov s svojimi ostanki osebne. In na start gor na Ivanščico, kjer je danes

a) množica pohodnikov, kolesarjev, družinic, šoferjev, avtov,…padalcev,… in

b) padalska tekma !!

posledica današnjega praznika v Hrvaški…

Z Matjažem se uskladimo za akcije po odletu (zemljevidi, pozicije, SMS, navigacija,…) in na start, kjer se v množici kar pripravimo in med prvimi v luft.

Baze nizke, na S strani večina curi, komaj z Igorjem pobereva do vrha hriba, medtem ko naši znalci že skoraj curijo (ampak seveda ne scurijo). Vidim, da se Mega z višino starta odpelje okoli hriba od starta desno (in to tudi objavi – še nikoli tako nizko na J stran), takoj za njim Faaca. Ker tu ne vidim prihodnosti, tudi jaz za njima. Zelo se pritisnem ob pobočje naokoli in ko njiju močno požira, mene kar drži. Za hribom se obrnem v SV veter, ki se zliva čez in mi kar uspe nabirati in nabrati do 1200. Potem se odpeljem na J in pod bazo naberem do 1400. Tudi Faaca se je rešil iz nižin in vozi blizu mene, niže spodaj je Igor…

Mega javi, da je scuril v poden…

Megov let

Megov let

In potem »klasika«: od baze do baze (in mimo njih) nabirava z Vanjo (on mi večkrat pokaže, jaz pa v glavnem nad njim nabiram 🙂 – hvala Vanja). Še nekajkrat naberem do 1400 (Vanja celo do 1600 in izgine v bazi = »letim instrumentalno…«). Potem pa Vanji pri Sv.Križu (pri avtocesti S od  Zaboka) zmanjka in še pol ure drgne in se bori po gričku nad ravnino, Igor pa tu nekje pristane.

Igorjev let

Igorjev let

Jaz pa zgoraj naberem še do zadnjih 1400 in se odpeljem proti Sotli. Gre samo še dol in pristanem malo pred mejo pri Radakovem.

Zoranov let

Zoranov let

Faaca se naveliča drgnenja in pristane pri Krapinskih.

Faacov let

Faacov let

Tudi Jean je že na tleh.

Jeanov let

Jeanov let

Erzo in Nevidni (ki sta se rešila začetnih nižin) me nadletita malo proti S: Nevidni le čez Sotlo, kjer pristane v Stari vasi pri Bizeljskem.

Le Erzo je še v luftu, ko Matjaž že pobere Mega, pa Jeana, pa Faaca in Igorja in pridejo tudi že po mene in vsi do Nevidnega, ko Erzo končno le sede na tla pri Brestanici.

Erzov let

Erzov let

Poberemo ga pri Hoferju v Krškem in via LJU.

Še vizualizacija naših letov

Jaz in še nekateri ful zadovoljni (moj najdaljši let z Ivanščice doslej), nekateri manj… Moj let je na OLCju absolutno drugi najdaljši let z Ivanščice danes (velika večina padalcev je le lokalno curila), samo naša jata (in Čretnik) smo potegnili nekaj več. No, Nevidni je odletel kakšen km več kot jaz in bi torej bil jaz tretji, ampak ker je Nevidni neviden 🙂 …