Kar je danes še vedno SV in bodo povsod nevihte, obvelja včerajšnji predlog za Prekmurje – na vitlo. Me pobere Manca v LJU (Manca, Erzo, Mega in jaz) in gasa. Nekje sta še Gorazd in Ščuka s svojim avtom. Erzo nam da nekaj osnovnih navodil, kako se starta na vitlo. Malo se lovimo na koncu, da najdemo štart, kjer se že pripravljajo prvi za vleko (Jošt Napret,…). Ščuka in Gorazd prideta tik za nami.

Še enkrat nam razložijo postopke starta, vleke in odklopa in potem se pripravimo. Prvi odvlečeni že scurijo in spet postavljajo. Potem pa naši. Midva z Manco še malo opazujeva. Erzu in Megu uspe edinima pobrati, vsi ostali bolj ali manj hitro scurijo in se bolj ali manj učinkovito vrivajo za naslednjo vleko.

Ko se pripraviva tudi midva z Manco, se naenkrat pojavi vrstni red po seznamu, ki ga na osnovi prijav (?) vodi lokalna administratorka. Ko sem že ves pripravljen na start na polju (od vročine ob čakanju v popolni bojni opremi me skoraj kap…), se vrine še enkrat Ščuka, ki ga potegnejo še enkrat, da ekspresno scuri še enkrat. Tam z desne bi tudi Gorazd še enkrat…

Ob komandah operaterja potegnem lepo naprej in sem v momentu v zraku in potem me vlečejo do končne višine in počakam, da popusti max.vleka in se odklopim in zapeljem… in mi tudi enkrat ne piskne, ampak samo v širokem loku scurim nazaj. Na sredo polja, tako da kar nekaj pešačim do starta.

 

Zoranov prvi vitel

Zoranov prvi vitel

Najprej imam še misel o drugem cugu, pa se vreme že tako poslabša in vse zapre, da v pišu vetra samo še pospravimo. Manca se je na koncu odločila za ne, saj po takem čakanju (in vrivanju drugih in seznamu, ki naju je postavil na konec) pri končni situaciji vremena ni več videla razloga za start…

Ščuka in Gorazd domov, midva pa v bližnjo gostilno, dokler se ne javi Erzo ali Mega. Mega se javi po postaji iz okolice Ptuja, češ da že curi. Greva v tisto smer (cca uro vožnje stran), Seveda še ni scuril in še leti. Vmes imava orkansko nevihto (tudi ščepec toče), ki naju zasleduje vse dokler ne pobereva mega pri Lovrencu na Dravskem polju.

Od Erza ne duha ne sluha. Po Megovih predvidevanjih je že na Gorenjskem… Odpeljemo se na naslednjo kavo (in nesojeni radler 🙂 ) v Slov.Bistrico. Vmes se končno javi Erzo, ki je pristal blizu Varaždina.

Erzovo vitlanje

Erzovo vitlanje

Obrnemo se nazaj in še enkrat do Ptuja in do Zavrča pri meji (Borl), kjer nam ga preda Marko Mihin.

Še kar SV,  dopoldne napoved boljša, opoldne naj bi se začnele nevihte povsod. Mateja ima dopoldne nekaj časa, Manca pa itak, tako, da se zmenimo za Zavrh, čeprav je Manca skeptična (v igri tudi Nevidni MM, ki ima opravke na Vrhniki in kasneje odpove; Erzo ne more tako zgodaj).

Na startu piha idealno, nad Krimom črn oblak in grmenje. Ko gre to mimo brez kaplje, je cca 10 min idealnega (vetra in sončka in bazic – če odmislimo odhajajočo črnino zadaj in prihajajoče gmote bolj daleč spredaj. Čeprav sem pri odločitvi na meji, si želim le malo več časa stabilnosti, da bi postavil. Potem sonce naredi svoje in po štartu začne vedno močneje nabijati (6,4/11,5). Na trenutke se umiri, ampak v splošnem prihaja v sunkih vedno močneje. Pospravimo in na Vrhniko na kavico.

Mateja se poslovi, z Manco do BJja, kjer se dobimo z Erzom (ki se je sprostil 🙂 ). Kam? Robo naložimo k Manci in smer Slajka. Erzo draži najprej Pojeta, pa je ta že pod Starim vrhom (kjer nabija…). Potem uspe shecati Kosmača, da se dobimo v Hotavljah (ostalih kandidatov ni…).

Na startu piha manj, kot včeraj. Zadaj črno. Spredaj bazice na modrini. Starta Kosmač, Erzo, jaz in še Manca, ravno ko pride še Gluhi (se je le pustil spraviti na obrate 🙂 ). Vrtimo okoli starta (dokler je še nekaj sončka), seveda Erzo najvišji (večino časa 🙂 ) in najdlje v luftu.  Potem počasi zmanjka Kosmaču (ki pristane pod startom) in meni (jaz pa na uradnem v Hotavljah).

P1213 Slajka 2014-04-29 16-17-19

Manci ni všeč črnina in oblaki in se kmalu pripelje do mene na pristanek.

Vmes se javi Delux, da prihajata s Špelo (je tudi najprej razmišljal o Zavrhu). Pobereta Manco in gor po avte. Pristane še Gluhi in potem še Erzo.

Erzov let

Erzov let

Na startu se veter obrne in piha konkretno od zadaj, tako, da mora Boris kar čakati, da najde luknjo, da se lahko vrže dol.

Borisov let

Borisov let

 

Erzov komentar leta: potem ko del jate pride z neuspelega obiska Zavrha, kjer so imeli od dežja v bližini in lepega vetra do preveč vetra, pridejo na Vrhniko z vprašanjem Kam? Na Vrhniki se na vse strani ponuja dež. Slajka nam ponudi pol ure sonca, ko je dež v Lučnah in za nami proti Idriji. Zamudimo ene pol ure. Potem se veter popolnoma ustavi.

Medtem pride Manca (Gluhi vabi na pir, pa ga zavrnemo, saj je še čas za akcijo 🙂 ) in se odpravimo proti Žirem.

Malo tipamo, potem pa pod Spodnji Vrsnik, kjer se nam pridružita Špela in Boris in gor.

Na startu nula ali rahlo z desne. Manco sploh ne mika in s Špelo asistirata pri postavljanju. Odleti Erzo, Boris in še jaz in se v lepem loku zapeljemo po dolini skoraj do Sovre.

 

Erzov let

Erzov let

Borisov let

Borisov let

Zoranov let

Zoranov let

Potem nam (predvsem Borisu 🙂 ) še ni dosti in gremo še v strmino gor do Brekovice, kjer pa piha popolnoma od zadaj – in se predamo za danes 🙂 . Še zaključno druženje v gostilni v Žireh in potem razlaz…

Zjutraj obupen dež in močna burja. Ko počasi neha deževati, opoldne ne morem več zdržati in pokličem Erza. Najprej ni preveč navdušen (za moj predlog Zavrh), potem pa se odločiva za bolj nizke cilje/projekte – Slajka, pa še kaj.

Ob 15.15 pri BJju prisedeta Erzo in Mirko in v Hotavlje. Tu prisedeta še Damjan Bogataj in Franci Reven.

Na startu kar močno piha, vendar ne premočno (po mnenju lokalnih specialistov). In poštartamo: Damjan, pa Erzo, Franci, jaz in Mirko. Tik po startu razburkano in ekspresno vsi naberemo (jaz do 1100). Više gori je bolj umirjeno. Erzo nabere do 1400 in se odpelje proti Žirem, kjer še nekaj časa vrti in na koncu pristane pri pumpi.

Erzov let

Erzov let

Ostali vrtimo okoli starta, sem in tja ob slemenu, pa bolj ven in nazaj ob pobočje… Po pol ure spet nabiram tik nad startom in me celo rikverca (-10 !), pa se z gasom izmotam naprej, čez Hotavlje za Revnom na drugo stran doline in potem na uradni pristanek kjer spet pristanemo v zelo močnem čelnem vetru.

Zoranov let

Zoranov let

Mirko pristane v Kopačnici pod startom.

Mirkov let

Mirkov let

Erzo v Žireh prepriča Gluhija, da gresta letet (in hkrati dobi prevoz 🙂 ). Najprej mislita še enkrat k nam in na Slajko, potem se odločita za Mrzli vrh, ki je bližje. Mi medtem gor po LCja in nato tudi mi v Žiri in na Mrzli vrh (mimo kmetije ki je “nastopala” v real.showu Kmetija…).

Erzo in Gluhi se na čudovitem startu ravno pripravljata na odlet v močnem levo-čelnem vetru. Vse v glavnem skrbi, ali bomo uspeli ob tem vetru pririniti ven iz doline.

Startajo: Gluhi, pa Reven in Erzo in gredo lepo nad grebenom vse do pumpe v Žireh.

Erzov let

Erzov let

 

Z Mirkom malo oklevava, pa nama Damjan daje navodila, da se je treba čim bolj držati desnega pobočja in bo šlo… Ko odleti Bogataj, edini ne pride nad greben in se tesno ob pobočju odpelje ven iz doline čez Ledinco in pristane čez Sorico. Mirko mi pomaga raztegniti cota klasso in se na koncu tudi sam odloči, da gre.

Dvignem v močnem vetru, ga balansiram, ker mi ga odnaša v desno in odletim. Ves čas tesno ob pobočju in tik nad smrekami pririnem do Ledince in pristanem na velikem travniku tik pred Sorico.

Zoranov let

Zoranov let

Mirka malo splakne in pristane malo pred vasjo na travniku pred vlečnico.

Mirkov let

Mirkov let

Gor po avte in potem se dobimo na pumpi za “zaključno analizo” dneva. Novnov 🙂 .

Padalski del potovanja po Korziki je bolj zahteven, kot sem pričakoval. Splošni vtis je, da nekje okoli poldneva začne naraščati veter, ki zna med 14h in 16h biti kakšen dan že orkanski (konec aprila 2014) in zna vztrajati tudi do večera. Kjerkoli že si, skoraj praviloma piha z napačne smeri 🙂 🙂 .

 

Prvi dan:

2 potencialna starta na Z obali Cap Corse. (1. Birout’ale in 2. Nonza). Ko z ozke panoramske ceste, vsekane v navpično obalo, med 100 in 200m nad vodo, gledam oba skromna zalivčka s plažico, obdano z navpičnimi stenami, kjer naj bi bil pristanek, me dodatni pogled v navpične strmine zgoraj popolnoma odvrne od želje po iskanju enega ali drugega starta… Lubenice so šolski start v primeru z videnim…

3. Večerni up za tolažilni skok s starta Saint Florent, ki je na nizkem gričku blizu obale (večinoma vse pozidano s hišicami od vrha grička do obale – malo možnosti pristanka) splahni z vetrom, ki polaga drevesa vzdolž obale…

 

Drugi dan:

4. Dopoldanska vožnja do vasice Belgodere pokaže soliden pristanek v dolini. Naprej in gor proti sedlu. Parking in pešaka po kolovozu z robo na greben. Ura iskanja starta Belgodere – nič. Sama makija, v katero še zagaziti ne moreš s kolovoza. Piha od zadaj glede na predvideno smer odleta (vendar dovolj šibko… če, bi le bila kje čistina za odleteti).

5. Start Battaglia – Croce d’olu je zabasan nekje v sivih oblakih na grebenu cca 500m više v zaresnih hribih proti V.

6. V nadaljevanju poti ogled zgodovinske vasice Corbara na hribu blizu Z obale. Start Corbara je pod razvalinami trdnjave na vrhu, obrnjen na Z. Opremljen s trakci. Veter praktično z leve – J. Start tipa Srbani, vendar precej porasel. Cca 1 uro zbiram pogum, pa se nikakor ne morem odločiti za diagonalni lauf do roba skal in skok v makijo in skale. Odnesem robo nazaj v avto. Hvalabogu ! Ko se pripeljeva okoli 14h dol na obalo, prbija JZ (?)  po morju tako, da se gladina belo peni in piš nosi morsko vodo po šipah avta…

 

Tretji dan:

Ni potencialnih startov v bližini. Samo Hike & no Fly 🙂 .

 

Četrti dan:

7. Zjutraj z robo odpešačim nad vasico Tuccia na 100m griček nad obalo  na start Tour de Capigliolo. Opremljen s klobaso in trakci, vendar majhen – šikara spucana za eno padalo in dolg cca 10m. Krasen pristanek na neskončni mivkasti obali. Piha z leve. Med čakanjem narašča in celo občasno pihne od zadaj. Adijo…

8. V nadaljevanju proti Ajjaciu vzpon z robo s sedla Col de San Bastiano na bližnjo glavo, kjer je (spodnji) start Col de San Bastiano. Zgornji (bolj pravi ?) je  menda 250m višje in kakšno uro hoda po poti na grebenu na drugo stran sedla. Na vrhu glave se vidi, da je nekoč tu bil lep start (razmetani ostanki preproge in polomljen/podrti drog z ostanki trakcev). Plaža v kraju Liscia, kjer je pristanek, je neskončno daleč (400m niže, 3km ravne črte stran…), vmes samo porasli grički brez možnosti pristanka. Piha z leve od zadaj in to kar konkretno. Adijo…

9. Naprej proti Ajacciu si samo še s ceste pogledava hrib Monte Gozzi, kjer je baje super start. Piha iz Ajaccia gor po dolini kot pr norcih… Naprej proti J Korziki ves čas močno piha JZ, zvečer in čez noč v Bonifaciu kot 2 x pr norcih..

 

Peti dan:

Čez dan J Korzika. Ni potencialnih startov v bližini. Samo Hike & no Fly 🙂 . Veter nabija od JZ z morja kot pr norcih

10. Zvečer na poti iz Ajaccia v Corte start Vero nad istoimeno vasjo. Na pristanku (velik travnik ob glavni cesti) rahlo piha od Ajaccia po dolini gor.  Na stransko cesto in gor skozi vas Vero naprej na Col de Tartavellu (890m). Na desno se zapelješ 100m po makadamu prav na start pri antenah. Start fantastičen, povsem na novo urejen ! Gladka ravna, rahlo nagnjena odletna pista, s položeno preprogo iz umetne trave po vsej širini in dožini… Baje da so tu fantastični termalni pogoji (za prelete…), le da je običajno močan dolinc in ZELO živahno pristajanje. Zdajle piha nič, le nekajkrat potegne rahlo od zadaj. Pristanek daleč, daleč…daleč (3,5 km stran – samo tega še ne vem). Vmes sama gmajna brez pristanka. Še enkrat pogledam na izpiske: pristanek je na 240, torej 640m niže. To mora iti, če se le ne bo preveč zlivalo dol (sonce že zašlo za hribi, vsa dolina že v večerni senci). Odločim se in postavim in počakam na nulo in potegnem in zalaufam po tepihu … pa noče gor. Prekinem, ob pomoči postavim še enkrat in sedaj zalaufam na vse ali nič … in odletim. Sprva gre kar preveč dol in se mi zdi, da ne bom prišel do pristanka, potem pa se le ublaži in v ravni črti priletim bogato nad pristanek (vsaj 100 m rezerve). Nad pristankom malo pošejka (čeprav je že večerni mrak) in stopim na tla. Vesel kot radio. Ko pospravim, je zemeljska podpora že ob meni 🙂 .

 

Zoranov let

Zoranov let

Šesti dan:

Osrednja Korzika okoli mesta Corte. Ni potencialnih startov. Samo Hike & no Fly 🙂 . Popoldne vse zabasano in na veliko uliva.

 

Sedmi dan:

Turistični ogledi okoli jezera Calaccucia pod najvišjim vrhom Korzike: Monte Cinto (2706m). 2 potencialna starta: 11. Lozzi SZ od jezera v planotah pod Monte Cintom in 12. Calaccucia na vrh grebena JV nad jezerom. Vrhovi v temnih bazah, občasno pihne veter, vreme se hitro slabša. Nobene želje po obiskovanju/iskanju štartov.

 

Zelo vesel za izplen 1 (enega) starta od 12 potecialnih. Lahko bi bilo 0  🙂 …

Erzo se danes odpravlja na Madžarsko ali Ivanščico ali nekam pač, kjer bo pač odletel vsaj 100tko…

Jaz bi pa rad zaključil obiskovanje neodletenih startov, saj je danes napovedanega le malo vetra (čeprav še vedno SV-V).

Nekaj pred 10h sem na Jezeru. Krasen sonček brez oblačka in piha rahlo gor proti Planinci. Idealno. Gor na Planinco in pešaka na start.

Na skrajnem vrhu najprej začnem pucati vejice (jih je 1 milijon od polomljene breze…), potem postavim trakec in nato coto. Piha šibko z desne, kot včeraj, vendar prebavljivo. Še nikoli nisem tako natančno pregledoval štrikcev (razlog: 1. Še 1 milijon preostalih vejic, ki se kar limajo na štrikce  2. Trofazna spodaj…) . Ko za trenutek poneha veter, potegnem, pa se zatakne za vejico ali grmiček in gre prav čudno gor in pihne spet s strani in naredim dva koraka in – podrem. Sedaj postavim bolj poševno čez pobočje proti vetru, spet pucam vejice…

Potegnem, ko spet malo preneha veter z desne in gre krasno gor in ga obrnem bolj v desno v veter  in se speljem proti desnemu delu jase (kjer so itak droti najnižji) in me lepo dvigne in sem bogato čez drote (vsaj 5m+). Naprej gre lepo mirno, vendar sem precej nervozen čez prvo stopnico, saj se drevje kar prehitro bliža. Ko sem čez rob, je nervoza mimo in do podna je ena sama uživancija. Še malo me dvigne ob V pobočju Sv.Ane, ko že mislim, da pristajam. Podaljšam skoraj do Brunarice in se zapeljem nazaj čez jezero in pristanem na travniku.

 

Zoranov let

Zoranov let

Vesel kot radio, ker nisem pričakoval, da bo danes ta dan… Pospravim v čudovitem dopoldanskem sončku 🙂 .

Za rojstni dan sem si nudil en prekrasen nestandarden let …

Ker sva prej govorila z Manco, ki ima službo popoldne, jo pokličem za prevoz (majhen ovinek na poti v službo 🙂 ). Malo je nejevoljna, ker ji zmešam predslužbeni ritem, ampak bo prišla.

Namesto da bi iskal prevoz, se tako usedem v Brunarico in počakam Manco.

Zapelje me  do Planince in nadaljuje v LJU, jaz pa dol v Podpeč in gor proti Rakitni – Novaška gora. Krim javlja 4,5/7,8 V, potem pa tudi JV.

Danes je tu skoraj mirno. Postavim trakec in coto. Večinoma piha 45 z leve, občasno pa gor po poseki.

Počakam, da pihne gor in potegnem. Padalo gre krasno gor, odletim, potem pa me kar spusti skoraj do tal ! Nekako speljem brez drajsanja po travi, spet me dvigne, vendar sem nizko, ko zavijem v koridor na desno. Spet me dvigne in še malo rodea dole-gore-dole in precej živahno pristanem na ravnici spodaj.

 

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, pride iz najbližje hiše nekdanji padalec (-15let; Kovačič – pozna vso KLV sceno) in mi opisuje, kakšni rotorji so običajno v tejle poseki (kot da bi opisoval moj let…) .

Jata je bila danes povsem raztreščena.

Erzo ni šel na Madžarsko, ampak na Ivanščico. In je odletel 100+ (Nevidni MM in Rabič pa še več 🙂 )

Erzova 100+

Erzova 100+

 

 

Erzov komentar leta: Razen, da nas nabije Habek, ki se mu mudi domov, nas za sabo pusti tudi Jasna, saj Mačkon, Rabič in jaz povrtavlamo v troje do Rogaške, ko mi uideta. Si mislim, da v smeri Lisce in v poden. Kako sem šele presenečen, ko ju s pristanka kličem, onadva pa še v zraku (pri Gornjem Gradu)… Moja 20-ta Ivanščica in peta stotka. Hvala za prevoz Damjanu, Jakatu in Frenku!
Komentarji (3)
  • 1.Stane Bajt : Si pa zarinu u tiste grape k svina u buče. Sem fouš,ker danes niti scurit nisem mogel iti z vami. Lp Mega. [18.04.2014 22:37]
  • 2.Andrej Erznožnik : To ni najhuje, Mega, mi smo videli in leteli z Jasno, jasno? (tu sicer ni grap, ne vem kaj si vidu) [18.04.2014 22:51]
  • 3.Marko Škruba : Res si pobral jp [18.04.2014 23:56]

 

Štus je dopoldan organiziral Zavrh za popoldan, pa je na koncu prepričal samo Ukija (in Iskro)

Štusejev let

Štusejev Zavrh

 

Ukijev Zavrh

Ukijev Zavrh

 

Mateja se ni pustila prepričati za Zavrh, ampak je z Megom in Emilom “uživala” v temnih bazah Grmade.

Emilova Grmada

Emilova Grmada

Žal ne vidimo, kam je odletel Mega 🙂

 

 

Ker nabija SV čez vso SLO, je kar nekako jasno, da danes ne bo nič. Erzo pove, da ga ne mika nikamor in mu ni treba. Koga drugega pa itak ni, da bi v takem dnevu kam šel…

Jaz se pa vseeno odpravim malo na oglede. Najprej gor na Rakitno. Vso pot veter pošteno krivi drevje. Na odcepu proti Krimu (na prevalu) je sploh divje in šumeče. Sama Rakitna pa je dokaj mirna. Spet se zapeljem gor na start pod Novaško goro. Pešaka na vrh travnika (brez opreme 🙂 ) in malo opazujem. Občasno mirno, občasno prbije z leve, v glavnem pa z desne in od zadaj. In ko pihne, res zašumi vse naokoli… Danes še bolj ne kot včeraj  🙂  …

Dol v Podpeč in na Jezero. Zapeljem se gor na Planinco in pešaka med polomljenim vejevjem na jaso pod Liscem. Na vrh travnika. Od tod, z vrha, je trofazna kar nizko spodaj in sploh ni preveč strašljiva (čisto drug pogled kot takrat, pred leti, ko sva bila z Damjanom prvič tukaj…). Piha pa strogo z desne od Planince in to s konkretnimi sunki. Jasno, da tudi tu  danes ne bo nič – bo pa kmalu (ko bo pravi veter 🙂 ).

V brunarci ob jezeru na Jezeru si privoščim pašto s pogledom na start 🙂 …