Danes se prva Mateja pozanima, če se že kaj dogaja.  Potem se oglasi Erzo, kam da gremo (on namreč ne gre 🙂 ). Nato pa začne priganjati Slak za čim prej… In se skoordinira jata…

Mateja in Luka pobereta Slaka, po mene in okoli 10.30 smo iz LJU. Iz Borovnice Manca in Uki, na AC Logatec naložita še Borisa, na Unc po Mega in gasa dol na Vipavsko. Nekje pred Ajdovščino smo skupaj in do Lokavca. Naročenega imamo Vidmarja, za katerega pa se izkaže, da nima dovolj časa za vse naše kombinacije 🙂 ( na Kovku 10/14 burje, torej kaj bo,… če bo…).

Tako odšibamo gor kar s svojima avtoma in na start. Tu piha malo, skoraj nič (glede na Kovk), malo bolj z leve kot včeraj (kadar pihne), včasih tudi od zadaj. Modrujemo, se sončimo in čakamo na boljše čase. Vsake toliko se Luka in Mateja trdno odločita, da gresta čez 5 min naprej na Lijak.

Končno postavi Delux in po nekaj neuspelih dvigih (danes on testira Tritona, ki ga jaz sicer že od včeraj vozim od Ščuke nazaj Duletu 🙂 ) elegantno spelje proti SV in takoj desno okoli roba, Lijaku naproti.

Potem ima postavljeno Mega na istem mestu, nekajkrat neuspešno poskusi, ko začne veter za trenutke obračati celo z JV. Ostali začnemo razgrinjati po travniku dol, Mega pa se kuha in čaka na pihljaj iz SV. Končno ga dobi in neprepričljivo spelje v SV.

Jaz pa počakam na pihljaj z JV, ki pa ga skoraj ni več, tako da potegnem ob nekem trenutku, ko je pač najbolj temu podobno – in se lepo odpeljem nad spodnji plato. Malo za mano potegne še Luka na SV.

Najprej sem že nizko nad platojem, potem pa me zadrži in zavijem v desno in začne celo rahlo dvigati na prednjem robu. In se samo odpeljem ob pobočje in naprej. Majhni balončki me guncajo  gor in dol, vendar ob pobočju kar lepo drži in tudi dviguje, tako da se pripeljem okoli Kuclja le malo pod robom. Naprej enako in pridobim toliko, da se speljem čez Sekret nad kučico in pridem v višini Zmajarske. Prvič zavrtim pri vojašnici, nekaj naberem, potem pa še enkrat v močno zanešenem močnem dviganju na V robu na Lijaku (tu se srečava z Borisom, ki že pelje nazaj proti Čavnu). Naberem in se odpeljem do Danijela, spet naberem in do Škabrijela. Tu spet naberem in nazaj do Danijela, kjer se pa matram kar nekaj časa, pa ne naberem več dovolj, da bi priklopil Lijak. Nad stenami Lijaškega kotla še malo drajsam in vrtim, potem pa se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Luka. Boris se nekaj za Sekretom obrne in tudi pride pristati na Lijak.

Deluxov let

Deluxov let

Mega pa pririne nazaj ob Čavnu in pristane pod Lokavcem.

Medtem zvemo, da so Mateja, Manca, Uki in Slak še vedno na Čavnu, saj je veter samo še SV in so zadostne pogoje za start zamudili 🙁 .

Jugoslav (po organizaciji Pohla) nas tri odpelje izpod Lijaka v Ajdovščino, kjer dočakamo najprej Matejo in (vmes v Lokavcu pobranega) Mega, kar nekaj časa kasneje pa Uki pripelje še Manco in Slaka (ki sta do mraka še nekaj telovadila s padali gori na startu).

Zaključno druženje ob pijači in pici, potem pa razlaz.

Burja. Čaven ali Lijak. Ob 11h Vrhnika: Lusja, Manca, Slak, Faaca. Manca odšiba s Slakom in mano proti Vipavi, Lusja pobere še Mega na Uncu.

Na pumpi pred Vipavo cela množica policajev (?), mi pa se koordiniramo: Čaven, Lijak ? Izbere se Lijak. Pri Vipavi opazim na Čavnu padalca. Ko smo mimo Ajdovščine, si mi trije premislimo in ven z AC in nazaj proti Lokavcu. Prihaja še Erzo s Kocom. Obrne še Lusjin avto, ko ugotovi inverzijo.

Na startu piha SV skoraj nič, občasni sunki. Postavimo. Odletim prvi in po začetnem liftanju začnem curiti. Ostali so v luftu kmalu za mano. Še Erzo in Koc postavljata, ko se jaz uspem rešiti že izpod spodnjega platoja.

Močna in ozka dviganja, zanešeno sem in tja (JZ in burja zgoraj). Vrtimo nad štartom in kočo, preveč visoko si ne upam (gledam Mega zgoraj…), ker se mi zdi, da bo više še bolj živahno (?) . Enkrat že peljem proti Kuclju, pa precej zgubim, nazaj, še enkrat naberem, potem pa za Lusjo. Občasno nabereva, nad ali pred grebenom. Okoli Sekreta precej zunaj. Mimo Zmajarske zgubim, pa spet navijem in naprej do Lijaka, kjer večina curi in pristaja. Malo nabiram na V robu, malo nad startom in vidim, da je Lusja šla nad Daniela in da lepo nabira. Še sam se odpeljem tja, ravno ko se ona odpelje nazaj na Lijak. Nabiram na Z pobočju, vendar tako visoko kot ona ne morem. Odpeljem se nazaj, pa samo curim, tako da scurim do uradnega pristanka.

Zoranov let

Zoranov let

Medtem, ko pospravljam, pristaneta še Lusja in Faaca.

Faacov let

Faacov let

Mega se je odpeljal nazaj in toplandal na Čavnu (! 🙂 ), prav tako tudi Koc, Erzo pa se je odpeljal do Ajdovščine.

Erzov let

Erzov let

Slak je pristal (po vmesnem postanku na Čavnu enkrat prej…) malo pred Anjo, Manca v Lokavcu. Mega pride po nas pod Lijak kar od zadaj, zgoraj po grebenu, medtem Koc pomaga rešiti Mančin avto. Na koncu se vsi zberemo pri Anji na kratko zaključno druženje.

Danes pa je Erzo tisti, ki začne zgodaj priganjati za “pravo” letenje. Najprej je v igri še Poje in Lisca, potem Ščuka zmeša štrene z Medicami, na koncu se odpeljeva sama ob 11.30 z Vrhnike v Buzet.

Na Razdrtem pobereva še Istoka in malo pred Buzetom se javi še Boris, kakšni so kaj plani…

Nad startom bazice (za razliko od naše Vipavske, kjer še nabija burja ob inverziji) in nekaj tujcev. Hitro postavimo v Z, ki občasno kar močno potegne po startu gor.

Erzo že visoko nabere, ko startava še Istok in nekaj za njim še jaz (ob čakanju, da se veter malo pomiri). Začetki v zraku precej živahni, da naberem na levi nad greben. Počasi dobivam in se odpeljem daleč proti Raspadalici, potem pa nazaj. Nekajkrat se mi zdi, da bom scuril pod greben, pa vedno najdem dviganje. Občasno vrtiva z Istokom. Pod velikim temnim oblakom naberem do današnjega max 1150, potem pa se odpeljem ven, nad dolino, saj gre še kar gor in se pojača šejkanje (a sem že v burji ?), v to črnino (in rodeo) pa mi ni. Ko sem zunaj nad dolino je spet sonček in jaz spet nižji. Še enkrat nazaj h grebenu, kjer dobim v kotlu nad Perci še eno lepo dviganje. Erzo javi, da je pristal v Roču.

Erzov let

Erzov let

Jaz pa nazaj ob grebenu in potem ven (lepo drži na višini) vse do starega Buzeta na griču, ki si ga prvič ogledam od zgoraj. Obrnem in malo nazaj, do primernih travnikov zraven glavne ceste, nekaj pod uradnim pristankom (uradni pristanek je precej zanemarjen in nepokošen…).

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, začnem štopati.  Istok poskuša toplandati, pa je premočno. Ko končno dobim štop, po postaji javim Istoku, ki se potem odpelje v dolino.

Istokov let

Istokov let

Na startu policaji delajo (skupaj z Aire Sashom) zapisnik o pravkaršnji nesreči, ko si je eden od tujcev pri toplandanju polomil obe nogi (so ga že odpeljali z rešilcem).

V dolini počakam, da Istok pospravi, medtem pa tudi Erzo pride s svojimi rešitelji (iz Roča) v bife blizu rondoja, kjer se nam na koncu pridruži še Rabič…

V bo danes šibek (razen divjanje na Primorskem). Že zgodaj začnem gnjaviti Erza in se zmeniva za Štajersko za 12h.

Prideta z Mirkom, v LCja in do Trojan. Mimo Šengotarda po J pobočju Čemšeniške, po čudovitih razgledih in strmih travnikih do V roba. Tu malo lutamo čez na S stran in malo nazaj po kolovozih in gozdnih cestah na travnik – start.

Na sedlu piha direkt gor (S). Ko si ogledujemo gmajne mimo Krvavice do včerajšnjega pristanka pod Črnim vrhom, je daleč… zelo daleč. Ampak vemo da je to že odleteno in Erzo že začne postavljati malo više v levem pobočju nad drevesom. Tu piha ob pobočju (torej 45 st. z leve).

Ko začnem postavljati Rooka, je Erzo s 1.klaso že pripravljen, potegne in ga mora kar loviti v bočnem vetru, da spelje. In leti… leti… lepo ga drži. Ko je mimo Krvavice že iz kritičnega, začne celo malo vrteti in javi, da je nekaj čelnega vetra v sami dolini. Potem nama izgine za robom dol proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Mirko bo še počakal, da vidi mene, potem se bo odločil. Potegnem, tudi jaz kar laufam z bočnim vetrom, preden me odlepi od tal in naravnost ven po dolini. V začetku me manj drži kot Erza, potem pa je neka nulca, ki me visoko pripelje iz doline. Vedno bolj sem miren. Pred pristankom imam še cca 200m višine, tako da zapeljem levo ob pobočju in vijugam sem in tja, da pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Zoranov let

Mirko se odloči za ne in pripelje LCja z vrha do naju.

Moja misel je, da bi šli na Škrabarjev vrh (ki je blizu), pa me Erzo in Mirko prepričata, da je bolje na Dobrovlje, sicer danes zamudimo “resno” letenje.

Na pristanku, ki je že v senci, zvemo, da na V startu piha dol (Dolarjeva žena Zdenka 🙂 ). Itak ciljamo na stari J start, tako da jo prepričamo za šoferja (je ni treba prav dosti). Naložimo še prispelega padalca in gor.

Mimo V starta, kjer modruje večja skupina v senci in s hrbtnim vetrom (tudi Ambrož Mikelj – tandem…) do kmeta pod J startom. Z robo gor. Tu sta že Siniša Zarič in Gregor Dolar. Piha z leve in drevesa so že visoko zrasla od zadnjega Erzovega obiska 🙂 .

Erzo začne psihirati, da mu pa res ni treba (Avstralija pa to…). Meni pa se ne zdi tako strašno in kar postavim. Vsi naokoli nadzorujejo veter in ko začne malo manj pihati s strani, zalaufam in lepo speljem, bogato čez smreke. Takoj na levo in ob pobočju mimo V starta, kjer se nekateri tudi pripravljajo. Zavijugam v senci, nazaj in potem z vetrom na senčen in hladen pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Seveda Erzo starta takoj za mano in se na koncu odpelje daleč proti glavni cesti na sonček.

Erzov let

Erzov let

Mirko se spet odloči za ne… Z LCjem so kmalu doli pri meni. Poslovimo se od starih znancev in po Erza.

Ker je še kakšna urica do teme, se ne damo. Prebold je blizu in ker nas je spomladi po žledu zavrnilo vejevje, je danes pravi trenutek za Šolski teren.

Cestica je spucana in zrihrtana v nulo, tako da smo takoj na vrhu smučišča. Vzamemo robo in tistih par korakov dol v mokroto in senčni hlad starta.

Piha od zadaj cca 1-2 m (se zliva dol po griču). Erzo postavi, potegne naprej in laufa in spelje.

Erzov let

Erzov let

Potem še Mirko enako.

Kot zadnji v mraku postavim še jaz in potem se odpeljem do konca travnika pri naselju 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Frenk Lokovšek je sicer danes nekaj kombiniral za Križno goro na V, pa me to ni preveč pritegnilo, saj se mi zdi let na V tam preveč tvegan (na Z pa sva ga pred kratkim uresničila s Pohlom). Ko pokličem Erza, je za takojšnji odhod: Štajerska ali Dolenjska. Napovedani V je šibkejši na Štajerskem, tako, da sva zmenjena.

Na poti proti Vranskem še vedno gruntava kam. Najprej imam v mislih Škrabarjev vrh, pa Cic odsvetuje, saj se mu zdi (po napovedi) preveč V. Tako se odločiva za Črni vrh (v Savinjski dolini), ki je bolj za V in nižji.

Spodaj na pristanku (pri neuresničeni stanovanjski naselbini na mestu nekdanje pristave Celjskih grofov) ne piha nič. Z avtobusom gor. Zaparkirava pri vikendu pod startnim travnikom pri križu. Po mokri travi gor. Start čudovit, le trava se cedi od mokrote in piha z leve skoraj s pobočjem (to je bolj sever, kot V 🙂 ).

Postavi Erzo, potegne in odleti. Lepo ga drži in visoko odpelje proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Raztegnem še jaz v mokroto, potegnem in odletim. Tudi mene lepo drži, v začetku še rahlo dvigne. Naslonim se na desno pobočje in z veliko višino pripeljem nad pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pristanem, se Erzo ponudi za pakiranje robe, jaz pa naj rešim avtobus. Obiščem okoliške kmetije in pri tretji od kosila snamem mladeniča, ki me zapelje gor (vmes pa zvem zgodovino propadle investicije v naselje hiš spodaj…).

 

 

Ko sem pri Erzu, nadaljujeva kar v smeri Čemšeniške, kjer je po mladeničevem opisu tudi en start (kasneje vidim, da je bil mišljen start Čemšeniška V Sedlo), ki pa ga ne iščeva preveč, saj gori piha že kar močno in v pomanjkanju goriva nadaljujeva raje proti Trojanam. Na drugi strani iz doline zavijeva gor na oglede na Krajnje brdo, pa tudi tu piha dosti premočno (in od zadaj).

Po vijugah se spustiva dol do križa (Krašnja), ki ga je Erzo nekoč že odletel (midva z Mirkom, ki sva bila takrat zraven, pa ne). Piha sprejemljivo, zato postaviva vsak na svojem koncu zaraščenega travnika.

Odleti Erzo in pristane ob stari trojanski cesti.

Erzov let

Erzov let

Erzove slikce

Jaz takoj za njim in ob šejkanju v močnem vetru pristanem zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Sedaj jaz pospravljam, Erzo pa gor po svoj avtobus…

Spet močan S, na Primorskem zelo močan (Kovk 22/30 m/s SV !!!). Primorska v soncu – pozabimo (Lijak nas ne zanima). Mega ne gre, Erzo tudi ne zaradi DO (prikriti nameni ?). Najprej ostaneva sama z Matejo (Luka bi šel raje hodit), potem pa je zelo za kakršnokoli akcijo še Slak.

Gorenjska ima manj vetra in je bolj pokrita. Bohinj. Poberem Slaka. Ko pobereva še Matejo in smo že pri Torovem, pokliče še Domen. Sprva je hotel na Štajersko, pa takoj preklopi v Bohinj. Združita se še z Mirkom v LJU in za nami.

Mi trije si privoščimo kavico v hladnem in sluzasto turobnem Bohinju, dokler ne prideta.

H Kramarju na pristanek, pustimo Mirkov avto spodaj in skozi Voje gor na Vogar. Dol do doma, kjer prislonimo LCja na kočo in pešaka dol na start.

Na startu piha lepo gor, občasno malo z desne. Postavim Rooka (v bistvu mi ga postavi Mateja, medtem, ko si natikam tangice 🙂 ), za mano postavlja Mirko. Hrbtno mi ne gre prepričljivo gor, zato potegnem v drugo naprej in sem v luftu. Mirko je takoj za mano.

Desno ob pobočju, potem pa nazaj do roba grebena in po putru h Kramarju.

Zoranov let

Zoranov let

Mirko pristane malo za mano.

Mateja bo počakala Slaka, Domen starta, malo zavijuga in pristane.

Domnov let

Domnov let

Še Slak v luft in tudi on je kmalu pri nas. Mateja čaka na ustrezen pihljaj (medtem je gori že nehalo in celo malo dol pihnilo) in … potegne.

Matejin let

Matejin let

Ko jo vidimo v luftu, z Mirkom gor po LCja.

Ko sem spet doli z LCjem, se Mirko poslavlja, ker se mu mudi v službo. Spoznam se s Frenkom Ropretom, ki je pravkar pristal z Vogla (kot edini skozi meglo na startu – tandemaši Lucija in Miha in klienti so ostali gori na gori…). Hitro ga prepričam, da gre z nami na Studor, da spusti LCja.

Pa se odloči Mateja, da ne bo letela in gremo gor sami štirje. Tudi Slak se odloči, da ne bo letel. Parkiramo na planini Blatce in pešaka gor od zadaj na Studor med žlednimi ostanki.

Na startu piha rahlo, lepo gor. Mateja in Slak nama pomagata postaviti padala in odleti Domen … in odletim jaz…

Potegnem desno čez Voje do Vogarja (na startu dva postavljata) in potem čez jezero do Kramarja, kjer pristanem malo za Domnom.

Domnov let

Domnov let

Zoranov let

Zoranov let

Ona dva (tujca) z Vogarja pa startata in kar jadrata in celo nabereta !!! Najbrž ne vesta, da v takem dnevu ni termike in ker tudi ni splošnega vetra, se zato normalno scuri 🙂 .

Mateja in Slak sta že na pristanku in skozi Drive-In kremšnite na Bledu proti LJU 🙂 .

Novnov, ki sem si ga že dolgo želel 🙂