Naslednji cilj je Kajndol, vendar že takoj za Žažarjem opazim še kar strmo travnato pobočje nad cesto.

Z robo gor, piha tudi le 45st z leve, tako de le malo poševno postavim. Piha manj kot prej, zato potegnem naprej in lepo speljem in se zapeljem daleč v dolinico praktično do pristanka Žažar-smučišče.

Zoranov tretji – prvenstveni

Novnovnov !!

Naberem in odpešačim gor na cesto do LCja.

Sem že kar zmatran in še bolj slabe volje, ker veter noče pihati, kot bi jaz rad…

Erzo že sklicuje Zavrh ob 14.30, potem ga prestavi na 15h, jaz bi pa rad prej še vsaj en malo lepši let.

Zapeljem proti Sodražici, kjer imam že nekaj časa ogledano (opuščeno?) lokalno smučišče Izver pri Sodražici, ki je obrnjeno na S. Enkrat sem že stal spodaj, pa je pihalo močno dol.

Danes pa spodaj nobenega vetra. Rinfuzo z robo gor po vedno bolj strmem in vedno bolj zaraščenem pobočju. Na platojčku na vrhu ob zaključku vlečnice postavim. Tu pa mi spet rahlo piha od zadaj v vrat. Čakam na kaj manj, pa je ves čas enako.

Potem pa enkrat potegnem in zagazim v goščo pod robom in še kar nekaj časa rijem skozi visoko travo in šavje (hvalabogu je vsaj nekaj strmine), da mi Rook zagrabi.

In potem se odpeljem lepo naprej ven nad smučišče, z občutkom, da sem končno zares v zraku. Visoko preletim spodnje reflektorske kandelabre in drote in kučice in se zapeljem na travnik čez cesto.

Zoranov let

Novnovnov ! In so pozabljene vse slabe volje danes in vso razmazano ovčje sranje…

Danes pa je bolj V, JV in po Aladinu in PP nobenega resnega dežja, pa zeleno vetra na 800. In se mi zdi, da bi lahko bil Smuk, če ne bi tako bodla tista kljuka od inverzije na 900 (in slaba termika nad Dolenjsko). Ko pa pogledam še napoved v sliki pa same strele in oblaki in kaplje že od dopoldneva dalje (vročinske plohe in nevihte, ki jih ne PP, ne Aladin ne izračunata ?).

Erzo pričakuje dež in je serijo že odkljukal zjutraj na Hribih, Jože pa predlaga popoldanski Zavrh v takšni nesigurni situaciji. Zanimanja drugih za akcijo (tveganje?) ni.

Ker imam še dovolj časa in je videti le krasno modro nebo, posejano s kumuluski, grem precej pred časom proti Vrhniki in na oglede okoliških, še belih pik. Namesto V, JV me povsod po kucljih pričaka S, SV in na koncu že blizu dogovorjene 13.30 najdem ta kucelj za prvotnim startom Velika Ligojna (na katerem piha bolj ali manj v hrbet).

Tu pa je veter ravno pravšnji (čeprav na momente pošteno butne). Prestavim Šodr za ½ ure, razgrnem Rooka in po hrbtnem dvigu stopim v zrak pred pobočjem.

Zoranov predlet

Zdaj pa hitro na Šodr.

Iz Dobrniča se Erzo zapiči v naslednje pobočje, ki naj bi bilo skladno s sedanjim stanjem vetra. In se zapeljeva pod tale travnik in Erzo sam z robo gor, saj mene spet ne vleče na to položno pobočje. Veter pa spet piha nekam po svoje.

Erzo lepo odleti in pristane na travniku spodaj.

Erzov tretji novnovnov

In spodbuja še mene, da sploh ni tako položno. Pustim se prepričati, sploh ko mi pomaga odnesti in pripraviti padalo, medtem ko sam samo vključujem inštrumentacijo.

Potegnem in odlaufam po pobočju dol (vetra skoraj nič). Vzame me šele proti koncu pobočja, tako da se zapeljem le malo ven na travnik.

Zoranov tretji novnov (v bistvu novnovnov)

Spet sva v Dobrniču in naprej proti Vapči vasi, kjer vidiva še eno lepo pobočje. Naokoli gor, dokler z LCjem gre in potem peš na vrh travnika.

Vetra je tukaj malo, občasno pa pihne poševno z leve. Postaviva drug zraven drugega na ogromnem travnatem pobočju.

Erzo potegne in lepo spelje in ga kar drži in leti, leti… in pristane daleč tam sredi travnika v dolini.

Erzov četrti novnovnov

Sam pri prvem dvigu ne speljem čez prvo travnato stopnico in moram še enkrat nazaj na vrh.

V drugo pa le malo bolj piha gor in lepo odletim. In tudi mene kar lepo drži, ko se nad Erzom (ki pešači gor po LCja) in gospodarskimi poslopji zapeljem nad travnik, kjer pa se mi v trenutku vdre do tal.

Zoranov novnovnov

Kmalu je Erzo pri meni in zbaševa robo v LCja in nazaj proti AC.

Danes še vedno napovedano deževno (sploh na Dolenjskem) z močnim SV. V dopoldanski koordinaciji sva z Erzom usklajena za projekte okoli Moravč.

Okoli 13h presedem k Erzu pred mojim Hoferjem in proti Krtini. Že od zadnjič imam ogledano še eno novo lokacijo zraven Zgornjega Tuštanja in najprej zapeljeva mimo privatnega gradu Tuštanj malo naprej pod že ogledani travnik (tudi Erzo ga je nekoč že ogledoval v napačnem vetru). Po kolovozu dokler gre z avtom, potem se našemiva v tangice in z nabranimi padali na sluzast vrh travnika. Vse se cedi on moče zadnjih dni.

Postavi Erzo in jaz zraven. Piha pa čisto z desne. Erzo počaka primeren trenutek in odlaufa in nekako spelje čez položne kotanje in kuclje in se potem še dvakrat dotakne tal, da ga na koncu le vzame. In se zapelje do mojega pristanka (Zg.Tuštanj) od zadnjič.

Erzov prvi novnovnov

Vsaj trikrat potegnem in vlačim Rooka po mokri travi dol, ne da bi ga uspel uspešno dvigniti nad sebe. Ko postavljam četrtič, Erzo že pripešači do svojega avta in začne stoično nabirati regrat. Četrtič ga le uspem dvigniti in sem kak m celo v zraku, da spet stopim na tla in potem mi zasuka padalo v desno (tu je veter že občutno močnejši še bolj z desne, praktično piha dol s hriba na katerem sva – JV, ne pa S, SV; očitno se hladen zrak zliva po pobočjih dol).

Naberem in do avta k Erzu, ki pravi, da je on spodaj pristal z močnim vetrom v hrbet.

Na tem pobočju torej nimava več kaj iskati (mislil sem, da bo Erzo ponovil še moj Zg.Tuštanj od zadnjič, pa nima smisla izgubljati časa…). Zapeljeva se malo naprej proti Češnjicam in Erzo že zacahna grič Lisjak na drugi strani ceste (s travnatim pobočjem na J). Po blatu zrine po kolovozu gor in  peš na vrh griča.

Kar močno piha v idealni smeri. Erzo samo malo razpre padalo in potem veter naredi ostalo. Kar močno mora potisniti v veter, da ga na robu takoj dvigne in vzame v zrak. Odnese ga v desno na travnik spodaj, malo pred cesto.

Erzov drugi novnovnov

Sam tudi le malo razprem padalo in ko ga dvignem moram z vso močjo poriniti v veter. Še prej me vzame kot Erza in celo dvigne nad start in malo gunca gore dole, da se stopim dol nekaj m stran od njega.

Zoranov prvi novnovnov

On po avto, jaz dol do ceste.

Že kmalu dopoldan začne deževati (malo tu, malo tam). Še najbolj se nagibam za projekte na Dolenjskem, pa je tam najprej dež. Potem še Erzo pokliče, da bi tudi šel na projekte (na Dolenjsko), pa sedaj zaradi dežja navijam bolj za Gorenjsko, kjer so ceste še suhe. Ob naslednji koordinaciji radarska pokaže že inverzno situacijo – skratka iz ure v uro se situacija spreminja…

In ker Erzo navija za Dolenjsko, prestopi (z rinfuzo padalom 1x in suhima padaloma 2x, škornji, rezervnimi oblačili…) pri Rutarju v LCja nekaj čez 12.30 in proti Trebnjemu ob obilnem zalivanju. Šele proti Ivančni malo jenjuje, da je na izvozu Trebnje-Z dež izklopljen.

Najprej na desni pri AC opaziva prvo lokacijo in (z majhnim raziskovalnim obhodom po blatnem kolovozu in travniku) mimo mojega včerajšnjega starta Belšinja vas skozi gozdič na S pobočje proti AC. Piha lepo gor in Erze se preobuje v škornje in odčofota po položnem travniku dol … in spelje.

Erzov prvi (nesojeni novnovnov)

Grem dol po njega, kjer ugotovi, da je start preblizu startu Beljšinja vas (čeprav na popolnoma drugem pobočju in v S smer) in je torej samo serijo rešil … in meni ni treba v to blato.

Malo naprej vzdolž AC je naslednja moja opažena lokacija od sobote in se po bolj kolovozni cesti zapeljeva tja. Malo po pobočju gor z LC in parkirava. Še nekaj korakov po strmem griču gor nad nivo AC ob ograjo AC. Idealen start, le malce z leve piha SZ.

Postaviva na že manj blaten teren in meni pripada čast, da potegnem prvi. Rook gre kljub delni mokroti lepo gor (pa saj je tudi pobočje lepo nagnjeno) in lepo odletim ven in potem v desno čez prva polja in drote in magistralko in ob njej v desno, dokler gre.

Zoranov prvi (novnovnov)

Erzo sekundo za mano pristane malo naprej.

Erzov drugi (novnovnov)

Erzo peš po LCja, jaz pa medtem spravim obe padali rinfuzo od magistralke na lokalno cesto.

Potem že malo panično tavava sem in tja, pa razen položnih in/ali vetrovno neustreznih terenov ne najdeva nič. Končno le najdeva v pobočju med novozgrajenim naseljem nad Poljanami pri Mirni peči ustrezno lokacijo – no ustrezno za Erza (njegov standarden tip položnega travnika z nejasnim nadaljevanjem).

Erzo takoj postavi (najprej seveda razpleteva solato iz prejšnje avanture). Čeprav piha lepo gor Z, pa mora kar pošteno laufati, da se odlepi in potem pred novogradnjo cca 15m tik nad asfaltiranim dvoriščem (3-1m nad tlemi) in odrešilno na desno čez rob v globino/dolino.

Erzov četrti (novnovnov)

Novnovnov zanj. Zapeljem se dol po njega in naprej v Trebnje, kjer je Erzo že prej navijal za položen griček nad pokopališčem.

Ko parkirava, se tudi meni ne zdi več tako položen in še sam vzamem robo. Erzo postavi malo više (na položnem), jaz Rooka (ki se je že kar delno posušil) nad prelomnico.

Erzo se odlepi malo pred robom in nad dolino (kjer je desno sicer travnik lokalnega letališča), potem pa na levo skoraj do novih hiš.

Erzov peti (novnovnov)

Meni pa lepo pihne gor, tako da dobim Rooka na mestu nad sebe in moram kar na silo poriniti čez rob. In nad dolino in skoraj do Erza, ki že pešači nazaj gor po LCja.

Zoranov tretji (novnovnov)

Kmalu je z LCjem pri meni. Novnovnov za oba !

Danes pa je napovedanega res veliko J in JZ in še bolj ali manj deževno. Dopoldan na Dolenjskem vseeno opazim po kamerah nekaj sončnih žarkov, pa še redke postaje, ki so tam, ne kažejo rdečega vetra (kot je sicer povsod drugod v višinah). Tudi Milan (ki je serijo danes zjutraj že rešil) poskakuje še po Sv.Ani in pravi, da ni nobenega vetra…

In se usmerim proti Ivančni. Ko pridem na prvo lokacijo (Malo Hudo) nobenega vetra in start tipa Erzo-položen travnik (pa še sveže zorano polje počez). Grem po lokalni cesti naprej-nazaj mimo Malo Hudo 2, saj že rahlo kaplja. Pa naprej v smeri Višnje gore opazim na desno še nekaj višji in bolj strm griček in se zapeljem gor.

Zelo lep start z lepim pristankom. Čakam v avtu, da neha kapljati. In ko dočakam, se takoj našemim in raztegnem padalo. Sedaj pa že piha (lepo po hribu gor). Potegnem hrbtno in me že drži, potem pa na prelomnici samo spusti na tla še na vrhu pobočja.

Naberem in nazaj gor. Na vrhu pa že občutno močneje piha (in zgoraj so spet nizke temne baze, ki hitro šibajo čez – in vlečejo gor?). Veter mi Rooka lepo razpre in potegnem in porinem v veter in rinem in rinem, da me le vzame in potem na prelomnici butne gor po liftu vsaj 10m. In potem lebdim na mestu in me še malo rikverca. Potem pa le gre spet malo naprej in že upam, da bom speljal dol v dolinico na travnik, pa me spet butne nazaj in po liftu spusti na tla…

Zoranovo rikvercanje

No, novnovnov pa je le…

Ker so sedaj sunki že “orkanski” raje hitro naberem in reinfuzo v LCja.

Skozi Višnjo goro se zapeljem še na dve lokaciji, pa tako prbija in šumijo gozdovi domači, da se zadovoljim z ogledi. Pa še oglede kmalu zaključim, da mi ne odlomi vrat od LCja…

Se dopoldan po jutranjem dežju dogovarjamo kam bi šli, pa kdaj, pa kje se bo bolje letelo,… dokler veter ne naraste po zaresnih štartih na 10+ in potem se nimamo več kaj dogovarjati…

Erzo in Milan rešujeta vsak svojo travmo, jaz pa tudi (vsaj kakšen novnov, če že ne novnovnov, … bom pa že nekje odskočil).

In se v rahlem dežju iz LJU zapeljem na Krtino, pa šolskega terena (?) tam ne najdem. In peljem po cesti proti Moravčam v lastno iskanje (nobene prazne/bele pike ni blizu). Zapeljem še malo na stransko cesto do gradu Tuštanj in zadaj na pobočju zagledam tole. Treba je kar naokoli, da pridem na vrh ugledanega pobočja, kjer je res pravi šolski start in lepo gladko travnato pobočje.

In šumijo smreke in se preganjajo temne baze od JZ, piha pa enkrat z desne, enkrat pa prgoni od spredaj SZ. Še malo pokaplja in mislim, da sem za danes opravil.

Pa sedem in se tolažim, da mi pa vedno tudi ni treba. Pa posije sonček, šumenje se umiri, veter piha po pobočju lepo gor. In vzamem robo iz LCja in se našemim… in še vedno lepo piha gor.

Potegnem Rooka hrbtno in po obratu samo stopim dva koraka in me vzame. In lepo zajadram nad dolinico in kar drži, tako da se zapeljem iz dolinice čez opuščeno kmetijo ven na spodnje travnike, kjer pa še zaokrožim pred droti (za čez sem prenizek, pa to bi bilo že kičasto…) in pristanem na najnižji točki.

Zoranov let

Nepričakovano lep skok (za razliko od dinamičnih poskokov v močnem vetru zadnjih dni). Novnovnov !