V Senožečah ven na oglede, ki pa ne dajo nič obetavnega, zato naprej proti moji današnji glavni želji – startu nad Gračiščem. Enkrat sem že bil gor na ogledih, pa je bilo preveč vetra (JZ), predvsem pa v tistem šavju in tečnih rožah potrebuješ pomoč. In danes je Mega z mano…

Po strmem kolovozu-skoraj cesti na vrh grebena (danes celo nisem vključil reduktorja). Na vrhu ne piha skoraj nič (piha pa prav z J, JZ) in takoj najdeva najbolj primerno lokacijo. Čeprav Rooka takoj razgrneva v visoko travo in suhe rože, Mega hoče zadevo olajšati: dam mu žagico in hitro se strokovno loti motečih objektov. Kar nekaj vej in večjih grmov odstrani levo in desno in takoj štart izgleda bolj obetaven.

Pred skalnato strmino sta sicer le dva dobra koraka in pripravljen sem, da bom prekinjal (in mi bo Mega ponovno postavljal), dokler ne bo veter pravšnji za odlet (upava, da bo še malo pojačal).

Potegnem prvič, pa gre padalo lepo gor in ga takoj začutim in ko stopim korak naprej me že drži in sem v zraku (Mega me kasneje pohvali, da je bil start popoln…). In kar ne morem verjeti, da je iz prve ratalo (tako je, če strokovnjak / uradna oseba pripravi zadevo…).

Zapeljem se levo ob pobočju in celo malo drži, tako da se zapeljem vse do vasi Smokvice. Še čez cesto bi šlo, če ne bi bilo drotov počez, tako pa raje zavijem nazaj in pristanem na travniku pred cesto.

Zoranov let

Čisto zaresen start in novnovnov. Z nabranim padalom počakam Mega.

Ko sem zadnjič letel z Buzeta tukaj čez, sem si ogledoval pobočja nad Movraško valo (med Kukom in Bregom) in se mi je zdelo, da bi se tudi tam dalo kaj odleteti.

In se hitro zapeljeva naprej skozi Movraž po cesti gor (v smeri Rakitovca/Buzeta)  in na sredini vzpona na levo po kolovozu v pobočje. Iz redkega borovja prideva na odprto, že skoraj na zgornji plato. Na levo pod kolovozom je pobočje sicer položno (in trava pošteno podložena z ostrimi kraškimi skalami, še bolj kot Breg in precej bolj kot Osp) vendar lepo odprto. In sva tam. Mega gre pogledati malo nižje, jaz pa medtem robo ven.

Malo niže je res tudi malo večji naklon in piha rahlo po pobočju gor. Mega mi postavi Rooka, dvakrat preveriva štrikce (da se ne potrgajo na kakšnih skalah) in potegnem. Lepo mi zagrabi in po nekaj skokih po skalah sem v luftu.

Daleč ven, pa desno ob pobočju do Movraža in čez in nazaj in na lep travnik pod vasjo.

Zoranov let

Še enkrat vesel kot radio in dan je popoln !

Ko pride Mega po mene, samo še gasa nazaj v smeri doma.

Pred Vremščico je nebo sicer temno pokrito in moram skoraj na silo zapeljati gor na zgornji start, da bo tudi Mega imel let. Najprej se upira, potem pa mu le postaviva Kinga in v šibkem vetru odleti.

Megov let

Ko pridem dol po njega, pa je tudi on vesel, saj je v mirnem letu lahko malo stestiral svojega Kinga (in se prepričal, da je še vedno super).

Ker imam popoldne zemeljske obveznosti grem danes na projekte (čeprav me zelo mika z jato na »Lijak«, ki ga v resnici začnejo na Čavnu…). Napovedan čez vso SLO je JZ, Z, tukaj močnejši Z.

Tu sem bil predvčerajšnjim v totalnem dežju in sem lokacije ogledoval le iz avta. Danes pa ne dežuje, je pa vse sluzasto in v meglicah in oblakih le nekaj nad dolino (da ne pomislim na Primorsko, kjer je vse v soncu…).

Najprej grem na ta grič, ki je na koncu doline in ga Erzo in Jože še nista uspela odleteti.

Ko postavim padalo v mokro pobočje na vrhu, je Rook lepo suh. Čeprav piha malo z desne (bi pa moralo od spredaj od Z), potegnem in se lepo odpeljem v dolinico.

Zoranov let

Ko padalo naberem v rosni travi, je že precej vlažno.

Malo nazaj proti AC na sosednji grič čez 2 el.pastirja. Vršni del travnika je nevzdrževan z vejicami in trnjem, kar zahteva kar nekaj pazljivosti pri postavljanju v mokroto.

Ko prvič potegnem, odnese padalo na tla čisto v levo, saj malo niže ne odprtem pihne kar konkretno z desne (S, SZ, namesto J, JZ ?!). Naberem že mokro padalo in še enkrat gor.

V drugo počakam, da res nič ne piha in potegnem, pa speljem (s kravatico na levi) in slalom med drevesi dol na travnik.

Zoranov let

Pri objavi mi OLC priredi Jožetov Dedni dol, čeprav je to čisto samostojen griček v tem pobočju nad Dednim dolom, oddaljen pa tudi več kot 300m.

Ko sedaj naberem padalo, že skoraj teče z njega.

Čeprav je današnja nedelja prekrasen dan, nimam prave motivacije za neko resno letenje. Jean me draži z Idrci, ki gredo na Krvavec, njega pa jaz napalim za družinski Kamniški vrh.

Sam se priključim Alenki na obisku Laškega, saj sem zadnjič, ko sem tam odletel Slivno, opazil blizu še eno zanimivo še deviško lokacijo, ki mi ob omembi Laškega vedno prihaja pred oči.

Kmalu po prihodu v Laško se odpravim gor v Slivno na oglede.

Prekrasen v nulo pokošen travnik, ravno prav strmo pobočje, je pa nekoliko niže (425m) od Slugovega Slivna (493m), pristanek v Sp.Rečici (258m) pa za gozdnatim gričkom in okoli ovinka nad vasjo, skratka kar na tesno… Malič javlja že ves dopoldan J, tu pa piha malo od zadaj V čez grič in malo od spredaj Z in od Maliča dol SZ in pa seveda čudovit sonček, da že teče z mene. Res pa da je šibko, zato takoj postavim (bolj me skrbi dolet okoli vogala).

Ko se mi zdi, da pihne gor, potegnem, pa v resnici piha od zadaj in kar zalaufam, da speljem. Najprej se mi zdi, da ne bom prišel čez gozdnato in stavbno naseljeno področje, potem me drži in malo dvigne in celo zapeljem čez gozdnato sleme zadnjega ovinka, tako da z lepo višino pripeljem na hišni pristanek v Sp.Rečico.

Zoranov let

Novnovnov !!!

Po napovedi naj bi bila danes že možnost popoldanskih ploh in ponekod neviht, pa dopoldne ni nič slabše kot včeraj. Spet se odločim za projekte.

Vsakokrat, ko se peljem v Horjul, vidim desno nad Zaklancem ozko jaso, ki je v zaključku grebena od Slevice proti V. Obrnjena je na VJV in zaenkrat še nihče ni prijavil leta od tam. In se danes zapeljem tja.

Zaparkiram na kolovozu za hišami v kotanji in s projektno robo po kolovozu naprej do gozdička. Kmalu pridem na lepo pokošen travnik, ki je obrnjen precej proti J, idealen za odlet (in piha idealno gor). Moj planirani travnik je 50m naprej kot lepa položna kotanja obrnjena proti VJV, kjer pa ne piha več idealno. Vrnem se nazaj.

Postavim, počakam da malo bolj pihne in potegnem hrbtno in lepo speljem čez drevesni rob spodaj. Najprej me malo zgunca, pa požre, potem pa lepo drži vse do uradnega pristanka pri Športni.

Zoranov let

Novnovnov 🙂 !!!

Med pospravljanjem se na poti iz službe poizvedovalno pripelje mimo Domen (ki je včeraj dopuščal možnost, da se okoli 14h oglasi tukaj; in na to sem na tihem računal 🙂 ). Zapeljeva se gor po LCja in na start Slevica.

Pomagam Domnu postaviti P-lighta. Potem pa (v mojem dosedanjem najlepšem vetru tukaj) idealno odleti.

Domnov let

Ko pripeljem z LCjem dol, že pospravlja ob tem pa zagotavlja, da bi se dalo še s P-lightom pobrati, saj so zgoraj res lepe bazice. Rešiva še njegov avto in se posloviva.

Ker kaplja, grem le še na oglede… Erzov Rdeči Kal-JZ je koruzna njiva, zato grem malo naprej v smeri vasi Sad.

Lep pokošen travnik z dolinico kar kliče. Malo si ga ogledujem in ker kapljanje poneha hitro postavim. Celo rahlo gor piha Z, ko potegnem in se zapeljem dol.

Žal sem prenizek za čez travnato sedelce za spodnjo etažo in na sedelcu končam današnje aktivnosti, saj se kapljanje vrne.

Zoranov let

V Ivančni pa že konkretno dežuje in tako vse do LJU…

Zoranove današnje krtine..

Po vedno slabšem letenju zadnje dni rabim preklop. In mi prav paše spet malo na projekte. Delux (s Špelo) je bil že včeraj za to idejo in danes zjutraj se samo še dogovorimo za zborno mesto pri mojem Hoferju ob 10.30. Malo napovedanega S vetra me spet spomni na še deviški spodnji start na Kresniškem vrhu (kjer sem bil že 2x v neugodnem vetru), ki bi bil naš prvi cilj.

Prestopim k Borisu in Špeli in gasa do Kresnic. Čez Savo in gor na hrib. Zaparkiramo pred meni že dobro znanem vikendu. In danes piha le rahla sapica po startu gor (mogoče občasno malo z desne) :-).

Takoj postaviva in po položnem travniku odlaufa Boris.

Borisov let

In takoj za njim še jaz.

Zoranov let

Novnovnov….    Še predno pospravim, je Špela že pri naju.

Gremo še enkrat gor – zdaj na sam vrh. Kmet nima nič proti, da poskusimo odleteti z vrha (doslej je ob skupnem obisku kot edini in prvi odletel le Erzo, ki je hotel samo malo za vajo dvigniti padalo… in konec 2016 še Poje v drugem poskusu…), nas pa opozarja, da ne ve za nobenega, da bi mu že uspelo in da bo težko, saj je pred časom nekdo hodil gor vsak dan ves teden in ni uspel ujeti pravega vetra za odlet (??).

Položen travnik obrnjen proti Z je porasel z visoko praprotjo, drevesa in šavje pa je že precej zraslo od našega takratnega obiska. Predvsem pa piha kar občutno z V direkt od zadaj, tako da se samo poslovimo.

Gremo čez Savo in čez Ribče gor na Sv.Miklavž.

Malo tavamo sem in tja, ker si navigacija malo zmišljuje, kje je prava pot. Končno smo na slemenu in na predvidenem startu, ki pa tam pod cesto, kot je pozicioniran, ne more biti. Mogoče višje nad cesto, pa vseeno je drevje še/že previsoko. Malo naprej najdemo dosti bolj primerno lokacijo, za katero se pokaže, da je točno z nje odletel Poje.

Oblaki so nad Savsko dolino že pošteno nakuhani. Piha sicer prav, vendar malo in na tem položnem travniku v trenutni vetrno vremenski situaciji in z visokimi smrekami na najnižjem delu nobenemu od naju ni treba…

Še malo raziskujemo naravo vzdolž slemena od Sv.Miklavža proti Zapodju in nad kamnolomom in potem se prevalimo na moravško stran. Ko smo že skoraj v dolini, Boris zaustavi ob temle šolskem terenu pod cesto. Le el.pastir pred prelomom malo kazi zadevo.

Ob rahlem kapljanju postavi Boris in potegne in se odpelje čez pastirja do koruze v ravnini.

Borisov let

Kapljati neha, tako da postavim tudi jaz, vendar kar na zgornji rob ceste, da bo čez cesto dovolj zaleta za čez pastirja. In ga je res…

Zoranov let

Novnovnov !!!!

Naberem Rooka in grem nekaj korakov naprej, ko se svet spet malo prelomi (Alenka si vzame čas med nabiranjem borovnic, da mi pomaga raztegniti padalo). Spet čakanje na veter od spredaj, ki ga ni (le bolj ali manj z leve piha). Potem dvignem padalo, ki mi ga obrne skoraj pravokotno levo in v poševnem pomikanju po pobočju dol speljem.

Takoj me dvigne nad smreke gozdnega roba (ki je bil tukaj že kar visok…) in preletim jih z bogato višino. Zunaj je vedno več guncanja in na momente se mi zdi, kot da kar padam v neke luknje (očitno se ta S, SZ kar razgibano zliva v to stransko dolino spodaj). Zapeljem bolj v desno proti Novi Štifti nad glavno dolino, pa ni dosti bolje. Potem pa pridem v lepo dviganje nad gričem spodaj, pa se kar peljem naprej v smeri Gornjega Grada, dokler gre.

Najprej kar lepo drži, potem pa me dolinc od Gornjega Grada zelo zaustavi in malo pred mestom spusti na travnik ob glavni cesti, po kateri se valijo množice kolesarjev (dirka Kamnik – Jezersko – Pavličevo – Logarska – Črnivec – Kamnik…).

Zoranov let

Pa še filmček

Pospravim in čakam, da Alenka nabere dovolj borovnic in se pripelje z LCjem po mene.

Vmes pa imam kar nekaj časa, da razmišljam, zakaj vedno, kadar sem na »projektih« (pa tudi če so to zaresni štarti z lepo višino) razmišljam samo, kako se bom zapeljal proti pristanku in kje bom pristal in sploh ne izkoristim potencialov, ki bi mi let morda spremenili v daljše jadranje ali celo prelet…