Moja misel je, da bi šli na Škrabarjev vrh (ki je blizu), pa me Erzo in Mirko prepričata, da je bolje na Dobrovlje, sicer danes zamudimo “resno” letenje.

Na pristanku, ki je že v senci, zvemo, da na V startu piha dol (Dolarjeva žena Zdenka 🙂 ). Itak ciljamo na stari J start, tako da jo prepričamo za šoferja (je ni treba prav dosti). Naložimo še prispelega padalca in gor.

Mimo V starta, kjer modruje večja skupina v senci in s hrbtnim vetrom (tudi Ambrož Mikelj – tandem…) do kmeta pod J startom. Z robo gor. Tu sta že Siniša Zarič in Gregor Dolar. Piha z leve in drevesa so že visoko zrasla od zadnjega Erzovega obiska 🙂 .

Erzo začne psihirati, da mu pa res ni treba (Avstralija pa to…). Meni pa se ne zdi tako strašno in kar postavim. Vsi naokoli nadzorujejo veter in ko začne malo manj pihati s strani, zalaufam in lepo speljem, bogato čez smreke. Takoj na levo in ob pobočju mimo V starta, kjer se nekateri tudi pripravljajo. Zavijugam v senci, nazaj in potem z vetrom na senčen in hladen pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Seveda Erzo starta takoj za mano in se na koncu odpelje daleč proti glavni cesti na sonček.

Erzov let

Erzov let

Mirko se spet odloči za ne… Z LCjem so kmalu doli pri meni. Poslovimo se od starih znancev in po Erza.

Frenk Lokovšek je sicer danes nekaj kombiniral za Križno goro na V, pa me to ni preveč pritegnilo, saj se mi zdi let na V tam preveč tvegan (na Z pa sva ga pred kratkim uresničila s Pohlom). Ko pokličem Erza, je za takojšnji odhod: Štajerska ali Dolenjska. Napovedani V je šibkejši na Štajerskem, tako, da sva zmenjena.

Na poti proti Vranskem še vedno gruntava kam. Najprej imam v mislih Škrabarjev vrh, pa Cic odsvetuje, saj se mu zdi (po napovedi) preveč V. Tako se odločiva za Črni vrh (v Savinjski dolini), ki je bolj za V in nižji.

Spodaj na pristanku (pri neuresničeni stanovanjski naselbini na mestu nekdanje pristave Celjskih grofov) ne piha nič. Z avtobusom gor. Zaparkirava pri vikendu pod startnim travnikom pri križu. Po mokri travi gor. Start čudovit, le trava se cedi od mokrote in piha z leve skoraj s pobočjem (to je bolj sever, kot V 🙂 ).

Postavi Erzo, potegne in odleti. Lepo ga drži in visoko odpelje proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Raztegnem še jaz v mokroto, potegnem in odletim. Tudi mene lepo drži, v začetku še rahlo dvigne. Naslonim se na desno pobočje in z veliko višino pripeljem nad pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pristanem, se Erzo ponudi za pakiranje robe, jaz pa naj rešim avtobus. Obiščem okoliške kmetije in pri tretji od kosila snamem mladeniča, ki me zapelje gor (vmes pa zvem zgodovino propadle investicije v naselje hiš spodaj…).

 

 

Ko sem pri Erzu, nadaljujeva kar v smeri Čemšeniške, kjer je po mladeničevem opisu tudi en start (kasneje vidim, da je bil mišljen start Čemšeniška V Sedlo), ki pa ga ne iščeva preveč, saj gori piha že kar močno in v pomanjkanju goriva nadaljujeva raje proti Trojanam. Na drugi strani iz doline zavijeva gor na oglede na Krajnje brdo, pa tudi tu piha dosti premočno (in od zadaj).

Po vijugah se spustiva dol do križa (Krašnja), ki ga je Erzo nekoč že odletel (midva z Mirkom, ki sva bila takrat zraven, pa ne). Piha sprejemljivo, zato postaviva vsak na svojem koncu zaraščenega travnika.

Odleti Erzo in pristane ob stari trojanski cesti.

Erzov let

Erzov let

Erzove slikce

Jaz takoj za njim in ob šejkanju v močnem vetru pristanem zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Sedaj jaz pospravljam, Erzo pa gor po svoj avtobus…

Medtem spodaj Erzo organizira nadaljne akcije. Najprej kar s kombijem (pobere mene pri gondoli), potem pa Guido ustavi zadevo (ker mora skrbeti za večino – ljudje pa hočejo kar sredi dneva v apartmaje ipd.).

Ko pristane Mega, imamo ključ do njegovega avta (Mateja z drugim ključem še kar drajsa v zraku in sploh noče dol 🙂 ) in Mega nas odpelje gor na Passo Sella (Jasna, Erzo, jaz). Ker je že kasno, Jasni in Megu ni, midva z Erzom sva absolutno za (vsaj nov štart, če že delalo ne bo več pod stenami). Mega si naloži moj križ, Jasna pa Erzovega na sredi poti in gor. Nekateri še drgnejo navpične stene Piz Ciavazes nad nami.

Na strmih travah piha od V s strani (nekateri so kar odnesli padala dol…). Erzo potegne in se takoj odpelje pod stene, pa samo curi, tako da se odpelje po dolini proti Belvedereu.

Jaz pa samo naravnost ven tonem proti Canazeiu, potem pa desno v dolino Fassa in pristanem na sončnem pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Luka in Mateja ravno zaključujeta svoje “drajsanje”. Guido nas postreže z radlerjem, pirom in sokom… Erzo pristane nekaj za mano.

Erzov let

Erzov let

 

Pospravimo in v apartmaje.

Ko ob 4.30 končno zaspim po dolgem nočnem šihtu (priprava zakasnelih objav JATE), me tri ure kasneje zbudi Erzo: “Jaz sem nazaj, kakšen je veter, kakšni so plani za danes?…”. In se vržem za računalnik: Z, šibkejši kot včeraj, Vipavska pokrita, na Gorenjsko ?…

Erzo je najprej za Olševo (super ideja 🙂 ), pa je danes že prepozno za tja… Pokliče še Boris z idejo za Goljak, pa zve Erzo, da je preveč Z, za iti dol. Predlagam Veliki Zvoh in se vsi strinjamo.

Okoli 13.30 se dobimo pod Ambrotom in z LCjem gor. Plačamo na avtomatski mitnici, da imamo bolj čisto vest, ko se zapeljemo na sam vrh Zvoha do jezerčka. Na vrhu smo skoraj v bazi in piha od vsepovsod. Generalno V (kar ni ravno primerno za start tukaj), pihne pa tudi po smučišču gor in od Z in tudi od zadaj SV – skratka, precej meša… Grupa Nemcev pri hotelu spodaj startuje in bolj ali manj curi. Tako se nam zdi, da imamo le mi tu gori nekaj šans, ko smo tu nad inverzijo (ki je na cca 1400). Smo pa malo pod vplivo Guida, ki je spodaj razlagal, kako je bilo včeraj nad Zvohom razrukano.

Kakšno uro opazujemo situacijo. Vmes si ogledamo tudi strm travnat potencialni start za V nekaj korakov naprej po grebenu Jež), kjer piha konstantno gor po pobočju 🙂 . Delux navija za tja, Erzo je tudi za in še jaz se odpravim za njima. Pa mi začne lepo pihati v hrbet, tako da se vrnem nazaj do avta in na šodrasto smučišče, kjer piha idealno gor.

Takoj postavim I.klaso … in medtem neha pihati gor in spet zameša… Erzo in Delux odletita, jaz pa čakam, da spet pihne gor. Ko se zdi OK, potegnem naprej po položnem pobočju, pa mi po dvigu samo sesuje padalo (pihne od V in od zadaj). Potem, ko se izpnem in ponovno postavim, bolj potrpežljivo čakam.

In pihne gor in Mentor lepo zagrabi in speljem le po nekaj korakih. Ker tu nič ne zapiska, se zapeljem čez anteno (tudi nič, ali pa ne znam najti) proti Ambrožu, kjer visoko gori vrtita Erzo in Boris. Ko smo skupaj, malo skupaj vrtimo (meni se zdi bolj mehurčkasto), malo se raztepemo. Začnem zgubljati, pa se odpeljem na dežurca nad Apno, vendar tudi tu najdem le nekaj mehurčkov. Še na Grajca, in ob pobočju izkoriščam, kar se da in … spoznavam Mentorja 🙂 . Po slabi urci pristanem na uradnem.

Zoranov let

Zoranov let

Boris javi, da je pristal pri hotelu

Borisov let

Borisov let

in da gre gor na Zvoh (bos !!) po avto :-). Ko pride z LCjem dol, tudi Erzo javi, da je pristal blizu Jenkove po vrnitvi s Križke gore 🙂 .

Erzov let

Erzov let