Moja misel je, da bi šli na Škrabarjev vrh (ki je blizu), pa me Erzo in Mirko prepričata, da je bolje na Dobrovlje, sicer danes zamudimo “resno” letenje.

Na pristanku, ki je že v senci, zvemo, da na V startu piha dol (Dolarjeva žena Zdenka 🙂 ). Itak ciljamo na stari J start, tako da jo prepričamo za šoferja (je ni treba prav dosti). Naložimo še prispelega padalca in gor.

Mimo V starta, kjer modruje večja skupina v senci in s hrbtnim vetrom (tudi Ambrož Mikelj – tandem…) do kmeta pod J startom. Z robo gor. Tu sta že Siniša Zarič in Gregor Dolar. Piha z leve in drevesa so že visoko zrasla od zadnjega Erzovega obiska 🙂 .

Erzo začne psihirati, da mu pa res ni treba (Avstralija pa to…). Meni pa se ne zdi tako strašno in kar postavim. Vsi naokoli nadzorujejo veter in ko začne malo manj pihati s strani, zalaufam in lepo speljem, bogato čez smreke. Takoj na levo in ob pobočju mimo V starta, kjer se nekateri tudi pripravljajo. Zavijugam v senci, nazaj in potem z vetrom na senčen in hladen pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Seveda Erzo starta takoj za mano in se na koncu odpelje daleč proti glavni cesti na sonček.

Erzov let

Erzov let

Mirko se spet odloči za ne… Z LCjem so kmalu doli pri meni. Poslovimo se od starih znancev in po Erza.

Frenk Lokovšek je sicer danes nekaj kombiniral za Križno goro na V, pa me to ni preveč pritegnilo, saj se mi zdi let na V tam preveč tvegan (na Z pa sva ga pred kratkim uresničila s Pohlom). Ko pokličem Erza, je za takojšnji odhod: Štajerska ali Dolenjska. Napovedani V je šibkejši na Štajerskem, tako, da sva zmenjena.

Na poti proti Vranskem še vedno gruntava kam. Najprej imam v mislih Škrabarjev vrh, pa Cic odsvetuje, saj se mu zdi (po napovedi) preveč V. Tako se odločiva za Črni vrh (v Savinjski dolini), ki je bolj za V in nižji.

Spodaj na pristanku (pri neuresničeni stanovanjski naselbini na mestu nekdanje pristave Celjskih grofov) ne piha nič. Z avtobusom gor. Zaparkirava pri vikendu pod startnim travnikom pri križu. Po mokri travi gor. Start čudovit, le trava se cedi od mokrote in piha z leve skoraj s pobočjem (to je bolj sever, kot V 🙂 ).

Postavi Erzo, potegne in odleti. Lepo ga drži in visoko odpelje proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Raztegnem še jaz v mokroto, potegnem in odletim. Tudi mene lepo drži, v začetku še rahlo dvigne. Naslonim se na desno pobočje in z veliko višino pripeljem nad pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pristanem, se Erzo ponudi za pakiranje robe, jaz pa naj rešim avtobus. Obiščem okoliške kmetije in pri tretji od kosila snamem mladeniča, ki me zapelje gor (vmes pa zvem zgodovino propadle investicije v naselje hiš spodaj…).

 

 

Ko sem pri Erzu, nadaljujeva kar v smeri Čemšeniške, kjer je po mladeničevem opisu tudi en start (kasneje vidim, da je bil mišljen start Čemšeniška V Sedlo), ki pa ga ne iščeva preveč, saj gori piha že kar močno in v pomanjkanju goriva nadaljujeva raje proti Trojanam. Na drugi strani iz doline zavijeva gor na oglede na Krajnje brdo, pa tudi tu piha dosti premočno (in od zadaj).

Po vijugah se spustiva dol do križa (Krašnja), ki ga je Erzo nekoč že odletel (midva z Mirkom, ki sva bila takrat zraven, pa ne). Piha sprejemljivo, zato postaviva vsak na svojem koncu zaraščenega travnika.

Odleti Erzo in pristane ob stari trojanski cesti.

Erzov let

Erzov let

Erzove slikce

Jaz takoj za njim in ob šejkanju v močnem vetru pristanem zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Sedaj jaz pospravljam, Erzo pa gor po svoj avtobus…

Medtem spodaj Erzo organizira nadaljne akcije. Najprej kar s kombijem (pobere mene pri gondoli), potem pa Guido ustavi zadevo (ker mora skrbeti za večino – ljudje pa hočejo kar sredi dneva v apartmaje ipd.).

Ko pristane Mega, imamo ključ do njegovega avta (Mateja z drugim ključem še kar drajsa v zraku in sploh noče dol 🙂 ) in Mega nas odpelje gor na Passo Sella (Jasna, Erzo, jaz). Ker je že kasno, Jasni in Megu ni, midva z Erzom sva absolutno za (vsaj nov štart, če že delalo ne bo več pod stenami). Mega si naloži moj križ, Jasna pa Erzovega na sredi poti in gor. Nekateri še drgnejo navpične stene Piz Ciavazes nad nami.

Na strmih travah piha od V s strani (nekateri so kar odnesli padala dol…). Erzo potegne in se takoj odpelje pod stene, pa samo curi, tako da se odpelje po dolini proti Belvedereu.

Jaz pa samo naravnost ven tonem proti Canazeiu, potem pa desno v dolino Fassa in pristanem na sončnem pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Luka in Mateja ravno zaključujeta svoje “drajsanje”. Guido nas postreže z radlerjem, pirom in sokom… Erzo pristane nekaj za mano.

Erzov let

Erzov let

 

Pospravimo in v apartmaje.

Ko ob 4.30 končno zaspim po dolgem nočnem šihtu (priprava zakasnelih objav JATE), me tri ure kasneje zbudi Erzo: “Jaz sem nazaj, kakšen je veter, kakšni so plani za danes?…”. In se vržem za računalnik: Z, šibkejši kot včeraj, Vipavska pokrita, na Gorenjsko ?…

Erzo je najprej za Olševo (super ideja 🙂 ), pa je danes že prepozno za tja… Pokliče še Boris z idejo za Goljak, pa zve Erzo, da je preveč Z, za iti dol. Predlagam Veliki Zvoh in se vsi strinjamo.

Okoli 13.30 se dobimo pod Ambrotom in z LCjem gor. Plačamo na avtomatski mitnici, da imamo bolj čisto vest, ko se zapeljemo na sam vrh Zvoha do jezerčka. Na vrhu smo skoraj v bazi in piha od vsepovsod. Generalno V (kar ni ravno primerno za start tukaj), pihne pa tudi po smučišču gor in od Z in tudi od zadaj SV – skratka, precej meša… Grupa Nemcev pri hotelu spodaj startuje in bolj ali manj curi. Tako se nam zdi, da imamo le mi tu gori nekaj šans, ko smo tu nad inverzijo (ki je na cca 1400). Smo pa malo pod vplivo Guida, ki je spodaj razlagal, kako je bilo včeraj nad Zvohom razrukano.

Kakšno uro opazujemo situacijo. Vmes si ogledamo tudi strm travnat potencialni start za V nekaj korakov naprej po grebenu Jež), kjer piha konstantno gor po pobočju 🙂 . Delux navija za tja, Erzo je tudi za in še jaz se odpravim za njima. Pa mi začne lepo pihati v hrbet, tako da se vrnem nazaj do avta in na šodrasto smučišče, kjer piha idealno gor.

Takoj postavim I.klaso … in medtem neha pihati gor in spet zameša… Erzo in Delux odletita, jaz pa čakam, da spet pihne gor. Ko se zdi OK, potegnem naprej po položnem pobočju, pa mi po dvigu samo sesuje padalo (pihne od V in od zadaj). Potem, ko se izpnem in ponovno postavim, bolj potrpežljivo čakam.

In pihne gor in Mentor lepo zagrabi in speljem le po nekaj korakih. Ker tu nič ne zapiska, se zapeljem čez anteno (tudi nič, ali pa ne znam najti) proti Ambrožu, kjer visoko gori vrtita Erzo in Boris. Ko smo skupaj, malo skupaj vrtimo (meni se zdi bolj mehurčkasto), malo se raztepemo. Začnem zgubljati, pa se odpeljem na dežurca nad Apno, vendar tudi tu najdem le nekaj mehurčkov. Še na Grajca, in ob pobočju izkoriščam, kar se da in … spoznavam Mentorja 🙂 . Po slabi urci pristanem na uradnem.

Zoranov let

Zoranov let

Boris javi, da je pristal pri hotelu

Borisov let

Borisov let

in da gre gor na Zvoh (bos !!) po avto :-). Ko pride z LCjem dol, tudi Erzo javi, da je pristal blizu Jenkove po vrnitvi s Križke gore 🙂 .

Erzov let

Erzov let

 

Najprej rešiva LCja s Kladij in že hočeva naprej proti Žirem, pa se Erzo domisli, da je mogoče danes tisti dan za ponovitev originalnega Pojetovega Koprivnika.

Čez Fužine v Hobovše. Tu pustiva LCja in z Erzovim direkt gor. Zadnji del do antene odpešačiva z robo.

Zastonj, ker čez vršna pobočja nabija V = od zadaj na predvidenem startu. Odidem po bližnjici dol na cesto. Ko pride Erzo po mene, predlaga, da ponoviva vsaj najin štart na nasprotni strani Koprivnika – Mrzli vrh-Koprivnik.

Do znanega vikenda in na lepo pokošen travnik. Piha kar močno, čisto z desne, tako da se spustiva malo niže in postaviva poševno čez pobočje.

Erzo dvigne hrbtno in je že v luftu. Pri izhodu proti grapi ga pošteno bremza, potem pa le nekako gre naprej in se v desno odpelje proti Žirem.

Tudi jaz Rooka lepo hrbtno dvignem skoraj pravokotno na pobočje in se obrnem in stopim v zrak. Potem pa me rine v levo in moram pošteno vleči desno komando, da lahko nekako držim smer ?! 🙁 . Gledam, kaj je, pa ne vidim nič. Nobenega vozla ni videti (je pa veter z desne kar močan ?!). Takoj ko popustim desno komando, padalo kar potegne v levo ?!. Tako se končno pripeljem nad travnik, kjer je pristal Erzo (in kjer že čaka Reven, da naju zapelje do LCja v Hobovše 🙂 ).

Erzov let

Erzov let

Pošteno moram paziti in zategovati desno komando, da padalo sploh lahko pripeljem na tla ???!!!.

Zoranov let

Zoranov let

Na tleh z Revnom vse pregledava in ga še enkrat dvigneva v zrak in ne najdeva nič ??!!  (v zrak pa gre sedaj lepo z enakomerno zategnjenimi komandami).

Pospravimo, do LCja in gor na Koprivnik.

Na poti dol se ustaviva na kmetiji, kjer so nama vpili prej, ko sva letela čez njih in imava tu polurno zaključno druženje …

 

Boris in Uki pa na Zavrhu jadrala…

Borisov let

Borisov let

Ukijev let

Ukijev let

 

Dopoldne me Erzo obvesti, da je zbor čez pol ure (11.15) na Železniški. Samo odpeljem se in sem tam prezgodaj (prestavljeno na 11.30). Uki je danes pobudnik za Koprsko področje (res je tam najbolj obetavno, povsod drugje po SLO bolj ali manj dežuje).

Erzo pride, Uki pa samo pripelje Manco, ker mora na službeno intervencijo. Danes ima Manca dvoje padal, jaz vzamem tudi samo dva, Erzo tri. Z enoprostorcem do Unca in naložimo še Mega (samo z enim padalom 🙂 ).

V Sežani smo že vsi obupani nad izbiro, saj je Slavnik v dežju, pa se v nadaljevanju spuca in v Kopru je že čisto prijazno.

Na Poljanah postavljamo v oblačnem. Mega bo šofer. Piha idealno gor, še kar močno. Erza kar liftne gor, tudi Manca odleti in lepo zajadra.

Jaz sem vseeno s coto, vendar po startu lepo drajsam sem in tja na višini starta. Manca in Erzo sta nekaj nad grebenom in lepo vrtita in tudi nekaj nabirata. Postane mi kar žal, da nisem raje vzel Rooka. Cota je res že malo zjahana… Začne pa me rahlo zebsti (!) in ko začnem po malem zgubljati, se kar odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Zdaj že sije sonček. Mega je kmalu doli pri meni na uradnem pristanku. Manca pristane še kakšne pol ure kasneje, malo za njo pa pride še Uki v akcijo.

Erzo pa se odpelje vzdolž pobočja in čez in priklopi Glem 🙂 !

Erzov let

Erzov let

 

Ko se pripeljemo pod Glem, je Erzo, po toplandanju, že ponovno v zraku.

Ko smo gor na pokopališču, pa javi, da je scuril.

Erzov let

Erzov let

Uki, Mega in jaz (z Rookom) z robo na start, Manca ne bo letela. Pomaga nam trem postaviti padala.

Uki je prvi v zraku in lepo zajadra. Mega nekaj za njim. Jaz v prvo sesujem padalo čez rob in Manca mi ga reši iz trnja in pomaga ponovno postaviti. V drugo grem naprej in samo stopim čez rob in sem v zraku. Medtem ko jadramo ob pobočju, pride Erzo še enkrat gor. Uki pristane prvi,

Ukijev let

Ukijev let

jaz malo za njim,

Zoranov let

Zoranov let

Erzo pa nekaj za mano.

Erzov let

Erzov let

Mega toplanda 🙂 in z Manco pripeljeta oba avta dol.

Gremo še na Pomjan (da bi bil tudi zame vsaj en novnov 🙂 🙂 ). Kar nekaj časa modrujemo in upamo, pa je veter 0 ali rahlo od tod in od tam, predvsem z leve. Kar nekaj je tudi amaterskih opazovalcev.

Potem se Erzo odloči in postavi (piha že zelo šibko ali nič) svoj lahek komplet. Potegne kar nekajkrat, pa ga na tako kratko razdaljo vodoravnega starta ne spravi gor. Ob tem je deležen kar nekaj nasvetov, kako bi moral prav in bolje narediti (Manca in Uki). Končno odstopi in ponudi Ukiju.

Ta najprej potegne za demonstracijo, kako je treba, potem pa si nadene še Erzovo alpinistično čelado in potegne zares – in odleti (z rahlo “neprepričljivim” padalom).

Spokamo se v avta, dol po njega in na zaključno druženje – prehranjevanje v bližnjo gostilno 🙂 .

Ta SV je že malo dolgočasen. In ista slika na Aladinu vsak dan. Torej grem spet na Žirovsko (kjer naj bi bilo manj vetra).

Mimo Horjula in do Planine piha in šumijo gozdovi. Pri Lučnah tudi (ogled novih možnosti ni preveč spodbuden). V Gorenji vasi polaga koruzo (torej, kot bi seštel včerajšnji in predvčerajšnji dan 🙁 ). Erza zanima, kje se gibljem in ko povem, da nažiga, je pomirjen in lahko naprej dela v službi. Grem pa naprej vsaj na oglede…

V Trebijo in gor na Staro Oselico in na še svež start na razkošnem travniku (Erzo&Uki). Piha 5-6/8,5 (kar ni tako kritično, ampak drevesa na robu pa polaga in divje šumijo).

Grem naprej gor na Ermanovec do kapelce. Fantastični razgledi in 7-8/11,5. Govorim še s Pojetom, ki odhaja na Slajko (z obvozom domov po Delta2, ker bo potrebno bolj prodorno padalo…) in pove, da spodaj v Trebiji tudi “kar piha”.

Po ogledu lokacij grem preko Stare Oselice kar direkt na Slajko, kjer že Damjan Bogataj poležuje na klopi in čaka na upad vetra (6-7/10,5). Malo modrujeva, da pride še Poje (Erzo preverja občasno o situaciji 🙂 ). Gremo še na ogled starta na vrhu, Poje vmes pridno meri veter (je sunkovito). Ko se od Starega vrha vse zabaše in počrni in radarska slika pokaže, da se približuje rdeče jedro imamo dovolj. Predlagam, da gremo pogledati na Žirovski vrh, kjer se bo oglasil tudi Franci Reven (na poti na Slajko 🙂 ).

V Gorenji vasi pusti Jožef avto in z mano gor, Bogataj pa s svojim. Na ravnici Žirovskega vrha (sv.Urbana) že čaka Franci z močnim vetrom (5-6/9). Malo modrujemo kaj bo, nevihta potuje mimo Slajke, nad nami nastaja nova črnina in hitro potuje za naše hrbte proti Žirem. Jožef pa začne kar postavljati. In se nam zdi, da veter malo popušča (črnina ne vleče več gor – raje ne merim več 🙂 ). Jožef odleti in se z lepo višino odpelje v levo proti Gorenji vasi. Pokliče Erzo in povem, da je Jožef odletel -> Erzo takoj skoči v avto in prihajaaaaa !!

Veter obrne bolj na V in z Bogatajem postaviva še midva. Ker je cilj zelo daleč in je do tja veliko gmajne, vzamem raje A klaso. Bogataj odleti in ker ni prepričan, da bo prišel čez, pristane spodaj, na dnu travnika.

Hrbtno dvignem še jaz (ravno prav močno) in stopim čez cesto v zrak. Najprej malo kritično spušča (direkt proti vetru ven), potem pa zavijem malo v levo in me za drevesnim robom dvigne. Spodaj vidim potencialne zasilne pristanke in se odpeljem v smeri Gorenje vasi. Bogataj sprašuje, kako mi gre in spodbudim ga, da bom skoraj gotovo prišel do varnih travnikov v ravnici. Mogoče vozim malo preveč zunaj in zato bolj zgubljam, kot bi bilo treba  (počutim se bolj varno, kot nizko nad gmajno ob pobočju) in pripeljem do Dolenje Dobrave.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam se bolj ob pobočju že pripelje Bogataj, ki potegne do novih blokov Gorenje vasi. Jožef javi, da je pristal pod Slajko !

Pojetov let

Pojetov let

In že me preleti tudi Erzo, ki nadaljuje do Hotavelj (je že kapljalo na startu, pove kasneje) !

Erzov let

Erzov let

Franci Reven pa je šofer in nas z Erzovim avtom vse po vrsti pobere (in se tolče po glavi, zakaj ni tudi on odletel 🙂 ).

Zjutraj naj bi bilo lepo, pozneje poslabšanje. Generalno SV (na Kovku 7/11 – tako me Primorska preveč ne vleče). Niham med Gorenjsko (H&F Potoška, Zaplata, Kamniški vrh…) in Lisco (Z 3/4,8 vse jutro in lepo sončno). Erzo pozno v dopoldan nedosegljiv, Mega v tujini, Uki samo lokalno, Manco Lisca ne zanima. Mirko se prijavi za kamorkoli 🙂 .

Končno se Erzo vrne v svet komunikacij in  se odločimo za smer Lisca. Ko se združimo pri Rutarju cilj spremenimo v Kopitnik, kjer trenirajo pikaši in si zagotovimo zemeljsko podporo (na OLCju so že leti, ki kažejo, da pikaši celo jadrajo, namesto da bi samo pikirali 🙂 na piko). Med potjo se Erzo uskladi še s Frančekom (Unukom), da bo naš šofer in vodnik.

Pričaka nas  v Rimskih toplicah na pristanku (pa še Piškova in… ). Na start zapeljemo še Alojza Tovornika. Više kot smo, bolj je črno in grdo in bližje dežju.

Na startu takoj postavimo, čeprav že piha rahlo od zadaj (JZ): Erzo, Tovornik, Mirko in jaz, vsak z malo več vetra v rit. Ko sem v zraku, takoj potonem in mi je kar neprijetno v grapi. Klobasa na izhodnem grebenu kaže vodoravno od starta ven (JZ !), mi smo pa na startu mislili, da vidimo kako kaže V. Čutim kaplje po padalu in začnem pristajati v precej razburkanem. Erzo (in Tovornik) sta že na tleh,

Erzov let

Erzov let

pristane še Mirko

Mirkov let

Mirkov let

in jaz za njim s padalom na fižolovke 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Ob kapljanju pospravimo. Ko se spravimo v avto že dežuje.

Franček za naslednje 3 ure postane naš vodnik in gostitelj. V močnem dežju si ogledamo Jelenko, Konc (še neodleten) in Plazovje in potem še Frančekovo hišo (tu smo bili na suhem 🙂 ), kjer nas pošteno nahranijo in napojijo. Ko pospravimo vse, kar nam ponudijo, se poslovimo…