Zaradi močne inverzije na 900 je nad LJU megleni pokrov. Tako je v Kižlovki še vse pokrito in meglice se vlečejo po razorskih pobočjih. Pa še vse se cedi od vlage (v zraku in na tleh), ko hodim po desni gor na Novo lokacijo.

Tu malo počakam in čeprav je čutiti zrak po griču gor, raje podaljšam čez travnik na Staro. Tu pa je kar nekaj enakomerne sape po pobočju gor (se mi zdi, kot da prihaja po dolini gor nek JZ, kot le redko; nad inverzijo je z višino vedno močnejši SZ, S) .

Postavim malo višje, se hrbtno vpnem in potegnem in me takoj vzame. Lepo me drži, celo rahlo dvigne ob robu koruze in me nese daleč, daleč, tako da sesujem padalo na tla šele na koncu spodnjega travnika.

Drugo polovico noči začne deževati in zjutraj še vedno (monsunsko) deževje. Potem kakšni kratki presledki brez, da po 12h skoraj povsem poneha.

Hitro v Kižlovko, pa med potjo občasno spet porosi. Po levi na Staro, kjer razgrnem v mokro (na srečo borno) novo travo. Toliko vlage v zraku, da kar teče z mene, padalo pa tudi navlaženo že od poti gor. Brezveterje (vse pokrito in kakšna kapljica).

Potegnem hrbtno prvič, pa mi po mlahavem dvigu samo omahne v desno. Drugič potegnem na vso moč, pa je padalo tako mlahavo, da se tudi obrnem ne.

Če mi tretjič ne rata, bom četrtič poskušal naprej, si rečem in potegnem in padalo zagrabi, da po obratu speljem na prelomu. Kar potlači me dol, potem pa desno ob robu koruze rahlo dvigne in nad tlemi kar drži, da nekako le pridem do kolovoza.

Danes pa končno položen asfalt na uvozu v (posušeni) potok. V Kižlovki popoln mir, čeprav je sonce že v dnu dolinice. Po rosi na levo gor na Staro lokacijo.

Postavim, malo čakam, potem v popolnem brezveterju (kar močna inverzija do 800, kar vidim šele kasneje) hrbtno potegnem, pa gre padalo mlahavo gor in omahne.

V drugo postavim v rahlem hladu z desne (šibek SV pravokoten s pobočjem). Zdaj res močno hrbtno potegnem. Padalo mi po dvigu celo malo zasuka v desno, pa po obratu potisnem bolj proti (sedaj) levi in speljem in se po putru zapeljem še malo čez kolovoz.

Na vstopu v Kižlovko že tretji dan vse pripravljeno za asfaltiranje do dostopov hiš, pa še nič novega…

Ob majčkeni kljukici do 600 je posledično ob tej uri v dolini še popoln mir, čeprav je malo višje že nekaj vetra, napovedanega pa dopoldne še več JV, V.

Čez travnik po levi na Staro, kjer pa (že) rahlo pihlja po griču gor. Postavim (v rosne poganjke trave), se vpnem hrbtno in takoj potegnem. Padalo gre lepo gor, po obratu takoj speljem in čez vogal koruznega polja po putru do kolovoza in še malo čez.

Kljub zgodnji uri je danes (še) vse zatohlo vlažno v dolinici. In da je včeraj deževalo, je opaziti le po mokroti trave (ki je mokra bolj kot bi dala jutranja rosa), ko hodim po levi gor na Staro lokacijo, medtem ko je dostopni potok še vedno popolnoma suh (razen nekaj ostankov mlak).

V redko zraslo travo (najvišje so tukaj tatečne rože) razgrnem Rook2, ki je kljub borni travi hitro navlažen. Nobene sapice, le trend se nakazuje iz doline gor.

Potegnem padalo hrbtno in ga (glede na nič sape) kar lepo spravim nad sebe, po obratu pa tudi po šolsko odletim bolj proti levi. Takoj za prelomom ostro v desno in delno nad visoko koruzo do kolovoza.