Danes se je »monsun« malo umiril in moram iti nekam skočit, da potešim abstinenčno krizo. Milan vabi na Slevico, jaz pa se odločim raje za kakšen projekt proti V (kjer je baje manj možnosti za padavine).

Na temle Konju sem bil pred časom prvi s padalskimi nameni, pa je pihalo močno od zadaj. No in potem ga je v letošnjem juliju našel Pojetov Jože (ki mu je itak vseeno kaj piha…) in v avgustu ponovil še Planinškov Janez ob primernem vetru (o 4-6m je poročal).

Lep razgledni platojček (z obilico odpadkov naokoli – se očitno pogosto uporablja za različne aktivnosti… ne letenje…). Trava se cedi od mokrote, ob cesti luže in blato, vendar pa rahlo piha po pobočju gor. Nekaj časa opazujem kje je šibka točka drevesne meje spredaj, pa cincam (gole in mestoma ošpičene veje niso prava spodbuda), potem se le odločim, se spravim v tangice in postavim Rooka na asfalt (ki je še najbolj ne-moker).

Kot, da bi naročil neha pihati. Nekaj časa čakam, pa nič. Potegnem prvič in se padalo komaj dvigne s ceste in položi v mokro travo malo naprej. Drugi poskus (kar od tam) sicer na pol dvigne padalo, pa (že delno namočeno) le omahne na stran. Za tretji poteg čakam precej časa (padalo že povsem mokro), da končno malo dahne gor.

Zalaufam kot nor, padalo gre počasi gor in forsiram in ga le spravim nad sebe in se na robu odlepim. Čez kritična drevesa gre brez problemov, potem pa ostro desno ob pobočje, saj so na travnikih spodaj rokavi Save in neštete luže. Vlečem (kritično čez drote) do prvih hiš Sp.Hotiča, kjer pristanem na pašniku ob konjih, ki so malo nad nivojem močvirja v ravnici.

Zoranov let

Naberem in ob spremstvu prijaznega domačina na cesto, kjer pustim padalo, ko odpešačim po cesti po LCja.

Naslednja planirana lokacija pa ni več uporabna zaradi rahlega rosenja, komplicirane logistike in predvsem … napačnega vetra.

Danes je napovedane malo manj JZ kot včeraj in z Jeanom se dogovoriva za ponovitev včerajšnjih ogledov (pa seveda mojih ogledov že od Malega Javornika naprej, pa Jeanovih od mladosti naprej…).

Dobiva se nad AC pod Pečno rebrijo pri predvidenem pristanku, ki si ga najprej še enkrat ogledava. Robo rinfuzo k njemu in psički in gor.

Na startu piha podobno kot včeraj. Tolaživa se, da malo manj (tako pravi napoved) in res izmeriva sunke največ 8. Takoj postaviva in potem jaz (ki se javim za prvega) cincam ker vsakokrat prbije, ko sem že skoraj (ne)odločen. Čakava in cincam(va) in se v sebi že predam (ob tem vetru me skrbi predvsem majhen pristanek spodaj in pričakovano nekontrolirano odnašanje nad drevesa…).  

Potem Jean testno nekajkrat dvigne (obesi svoje padalo tudi na trnje) in se enkrat odloči in spelje in ga dvigne in pred cesto spusti, da prekine in sede na jasico spodaj.

Veter spet nabija in odnesem nabrano robo v Jeanov avto. On pa še vztraja in ko spet malo popusti, potegne in spelje in nizko nad šavjem v lep polet.

Potem pa drajsa sem in tja na pobočju in tudi malo nabere. Končno ga malo spusti, da zapelje dol proti pristanku.

Jeanova prvenstvena Pečna reber

Ko pridem po njega morava še malo povezati štrikce, ki jih je potrgal pri pristajanju.

In še enkrat gor, sedaj odločen da grem. Pa na startu spet nabija, tako da spet stisnem rep med noge in dol. Jean mi ponudi da greva še na Sovič pogledat.

In se zapeljeva še tja. Vzamem M24 (v resnici mi ga vzame Jean) in na vrh. Tu sedaj piha manj kot včeraj, ampak še vedno močno. Jean mi razgrne M-a (prostora je malo), pomaga mi pri poskusih hrbtnega dviga, ampak na koncu ga potegneva bolj nazaj na zadnji konec za opazovalnico bunkerja.

V drugem poskusu ga brez zatikanja dvignem in po obratu me Jean še malo potisne, da laže gre naprej čez rob.

V zraku je čutiti precej vetra. Malo zajadram sem in tja in pristanem na velikem travniku spodaj.

Zoranov Sovič

Jean me pobere z LCjem na parkirišču Postojnske jame in pod Pečno reber po njegov avto. Pa kar nadaljujeva naprej, saj hočem še enkrat pogledati gor na vrh na start. Jean potrpežjivo z mano in na Pečni sedaj res piha malo manj.

Rooka iz LCja in Jean mi ga naštima. Potegnem in lepo speljem in kar lepo drži do jasice pod cesto, tu pa me zaustavi močnejši veter skoraj na mestu. Malo sem in tja in prebijem in potem se zapeljem samo dol na pristanek.

Zoranova Pečna reber

Še vedno veliko JZ in edina smiselna jadralna izbira kaže na na Brestovico. Pa ni bilo pravega zanimanja na LJU koncu (čeprav so Kraševci in Primorci potem seveda šli tja in nekaj tudi nadrajsali…).

Zato se odločim za projekte in danes me Jean pelje na ogled Soviča – kjer izmeriva sunke tudi čez 13, večina pa med 8 in 11 (najbolj primernega J vetra).

Greva dol in pred Šolski center na Špico, kjer tudi še konkretno prbija. Ko razgrnem Rooka in ga hrbtno dvignem, me nekajkrat odnese nazaj, pa tudi ko ga stabiliziram, ne morem poriniti v veter.

Dokler me Jean ne porine od zadaj, da prebijem in potem me nabije gor in se zapeljem proti dnu (položnega) travnika.

Rekord starta pravi Jean (po višini in dolžini) 🙂 !!

Potem greva še malo na oglede na potencialne lokacije in se posloviva.

 2 Comments

Jean Caffou

Rekord štarta 
5 hours ago

Boris Kočevar

Kje je kak štart ob gozdu kostanjevih dreves? Bom jaz peljal.. 🙂
4 hours ago

Optimistično grem še na (n-ti) ogled originalne Velike Ligojne zgoraj na vrhu pobočja, pa močno piha SZ od zadaj po pobočju dol !! Jo bo pa vedno težje odleteti, saj drevesa rastejo, žleda pa ni, da bi jih polomil ali pa vsaj telefonski drot odtrgal, da bi lahko potegnil više na pobočju…

Tolažilno grem še na tole krtino za Malo Ligojno, saj vendar piha močno iz Z smeri.

Tu pa mi šibko diha za ovratnik nek SV. Postavim in z močnim laufanjem speljem in se zapeljem na spodnji travnik.

Zoranov skokec

Danes napovedan še močnejši JZ kot včeraj in po začetnem gruntanju kaj in kako, se odločim za projekte – na Dolenjskem (manj vetra in več sonca).

Ko pridem iz Ivančne na to lokacijo, se izkaže, da sem nekoč tu že bil (ob napačnem vetru). Rinfuzo gor na vrh griča, kjer prbija kar konkreten JZ – direkt po startu gor.

Na vetru razprem Rooka in ga v sunku hrbtno spravim nad sebe. In potem je najprej rahlo podobno kot včeraj – nabije me gor in visim skoraj na mestu, da me potem spusti naprej in zapeljem v udorino desno od kmetije.

Zoranov prvi skok danes

In že mislim, da bo ob takem začetku danes kmalu pod kapo množica novnovih…

Pa se začne popotovanje ob Temenici sem in tja…

Kamorkoli pridem, nikjer več tega močnega JZ, ampak povsod ravno kontra pričakovanemu – po hribu v hrbet dol… Razen ene lokacije, ki je ograjena z mrežo in tam piha prav, le jaz ne morem za ograjo…

Tako neuspešno stojim na naslednjih petih startih, na enem celo 2x (prvič piha močno z leve od zadaj, ko na povratku pridem drugič, pa piha močno z desne…).

Končno pridem na tole zadnjo (sedmo) lokacijo, kjer tudi piha SZ čisto z desne, vendar je na desno tudi pobočje v kotanjo pri kmetiji spodaj, tako da vsaj pri zadnjem uspem…

Zoranov zadnji skok danes

Danes sem tukaj 4-tič (četrtič !). Prvič, ko sem na ogledih sem pripeljal Erza (saj meni v rahlo hrbtnem vetru na tem položnem travniku tudi za poskušati ni bilo), drugič in tretjič pa v močnem JZ, ki naj bi mi pomagal odleteti. Pa mi ni, saj so na teh prekrasnih travnikih rotorji, ki jih gozdna meja na desni in zadaj zvrtinči na čudne načine. Najprej sem to spoznaval po deževnem Ženčku v četrtek 9.10 (ko je tukaj sijalo sonce in prbijalo iz vseh smeri), potem pa še v soboto po Lijaku (12.10), ko sem skoraj uro in pol poskušal odleteti, pa razen dveh katapultov (ki sta me potem odložila 50m in 80m niže na travnik) nisem naredil nič. In tega nisem želel prijavljati, saj je lokacija res lep start, ki si zasluži večjo dolžino… kot jo je že uresničil Erzo pri prvem obisku.

Tudi danes (spet močan Z, JZ – Slivnica 7/10) poskušam kar nekajkrat, pa po lepem dvigu padala ostanem s sfedlanim na tleh. Dokler mi malo bolj desno, stran od gozda, le uspe še en lep dvig in tokrat ostane padalo lepo gor. Najprej me nizko nad tlemi odpelje do čistine spredaj, tu pa nabije gor cca 20m nad tla in me celo rikverca. Visim skoraj na mestu in me jojo gunca gor in dol, z občasnim rikvercem, vendar generalno le lezem skoraj na isti višini naprej, tako da sem pred progo že 40-50m nad tlemi. V bistvu si želim samo še na tla!!

Celo čez progo po polžje prilezem, ko me le začne spuščati, da potem, nekoliko naprej, na spodnjem travniku, stopim na tla olajšan, kot že dolgo ne…  

Zoranov let v močnem JZ…

Najprej moram malo k sebi priti, da potem najdem pot nazaj čez progo in gor do LCja…

Tale novnov start danes pa mi je res dal VETRA – zares in v prenesenem pomenu 🙂

Danes pa nabija JZ čez vso SLO; Slivnica, Kovk in višji hribi čez 20m/s. Tile nizki Hribi pa imajo še start na SZ, ki je zame bela pika (Erzova pa že rdeča…).

Ko se vozim proti Vrhniki že rahlo kaplja, na startu pa sicer vse temno oblačno in zabasano, ampak (še) brez kapelj. Hitro potegnem (še) rinfuzo robo na travo in Rooka kar z vetrom razprem, saj pošteno piha (žal vzporedno s cestico, torej pravokotno z leve glede na start).

Ob nobenem dvigu mi ga ne uspe poriniti v desno po bregu dol, dokler veter skoraj ne ugasne. Sedaj pa ga je problem spraviti v zrak na tem ravnem (erzovskem) travniku.

Končno se le vse poklopi in se zapeljem na ravnino spodaj na lep pokošen travnik.

Zoranov skok

Žal sem z vseh strani obdan s (pre)širokimi vodnimi jarki in sem ujet. Begam sem in tja in kmalu mi je jasno, da sem na polotoku, ki se drži »celine« čisto na drugi strani ravnice proti Stari Vrhniki. Pa vidijo mojo zagato novodošli graditelji/lastniki hiše pod startom in pridejo čisto naokoli skozi Staro Vrhniko z avtom po mene…