Ker si torej danes ne obetam kakšnega bolj resnega letenja, se odločim za projekte, po možnosti v (relativno) bližnji okolici. Izbiram bele pike (če pa bo kaj novega, pa še bolje).

Čez griče do Grosuplja na prvi ogled: skupina nedeljskih drogerašev na samotnem pristanku v skriti dolinici; ampak itak je trofazna počez čez pobočje in ne bom tvegal.

Naslednja je ta samotna dolinica/planotica Zavrh (za Spodnjo Slivnico pri Grosuplju) z razkošnim (novodobnim ?) gradičem. Parkiram in ker piha z leve od gradiča sem SV (start pa na Z in zgoraj položen) raje vržem čez ramo Rooka 2.

Na vrhu je preveč položno, zato razgrnem malo nižje. Pri gradiču ugotavljajo (“veter” od tam nosi glasove), da je gori na griču očitno nek padalec. Večinoma piha z desne od gradiča, zato kar nekaj čakam na nulo in “zalaufam”. In gre Rook 2 gor in speljem tako, da z ritjo rahlo podrajsam po travi položnega pobočja, preden me lepo dvigne nad pobočje in me odnese kar presenetljivo daleč (mimo lovske preže) po spodnjem položnem travniku.

Zoranov novnov z Rook 2 ML

Naberem in v LCja, kjer ugotovim, da sem brez pohodne palice, ki mi jo je na odletu očitno snelo s hrbta.

Še enkrat gor in kar nekaj iskanja (ima varovalno zeleno barvo), preden jo zagledam v travi.

Potem si ogledam še štiri potencialne lokacije z vmesno krajšo plohico.

Na dveh sicer veter ni ravno pravi, vendar je odločilno to, da so spodaj, pod ozkim brezdrevesnim koridorjem, še droti trofazne … in vse skupaj mi je preveč…

Na zadnjih dveh lokacijah pa mi veter ves čas ogledovanja in čakanja piha direkt v hrbet, kar je spet preveč zame…

Očitno rabim še kar nekaj rehabilitacije (psihične in fizične…)

Je pa danes napovedanega veliko JZ, sploh v spodnjem delu SLO in čez Gorenjsko. Že zjutraj kliče Uki, da ima danes še fraj in da bi nekam šel – najraje na Donačko, kjer bo vetra malo manj. Iz Kižlovke se odpeljem direkt k mojemu Hoferju, kjer že čaka Uki, ki mu je tudi Frenk potrdil, da že odhaja(jo) na Donačko.

K Ukiju v avto (tudi s projektno robo) in gasa na Štajersko. Pa nas nič hudega sluteča navigacija zapelje po AC mimo CE do Dramelj, kjer pa se ne da priti v Šentjur, ker je povezovalna cesta nepreklicno zaprta. Obvozi pa naju odpeljejo nazaj v CE (!!!?) in po standardni cesti mimo Štor… 1h nama je šla…

Na uradnem pod Donačko ravno scuri Frenk (Završek je pa malo prej).

Frenkov let

Prej je bilo več vetra, po krajši plohi pa je veter upadel. Zato še malo čakamo spodaj, da Srečko (ki ga hitro dostavijo gor) še enkrat pokaže, da jadranja še ne bo.

Srečkov popravni let

Moj predlog za bližnji projekt Donačka gora-Gornja vas zanima tudi Frenka in dokler se veter ne popravi, bomo čas izkoristili tam.

Uki nas zapelje po lokalnih cestah ob griček in gor. Frenk postavi pred mano, Uki mi pomaga razgrniti Rooka 2 po suhem dreku za njim. Frenk potegne, kar malo laufa po položnem začetku in spelje in pristane v dolini ob cesti.

Frenkov uspešen novnov

Jaz potegnem kak meter više na strmini in ga lepo začutim, ko mi Uki na ves glas vpije, da ni OK – med štrikce je zapleten kos suhega dreka… in prekinem tako, da se še skotalim po travniku. Kupola pa se obesi na krošnjo edinega drevesa tu gori. In gre naslednja ura…

Večina padala je takoj dol, nekaj štrikcev pa je ovitih okoli vej više. Poskušava potegniti, pa ne gre. Uki poskuša splezati na drevo, pa se ne da. Pride Frenk iz doline (padalo pusti spodaj) in pomaga. Neuspešno. Gre Frenk dol do bližnje kmetije (vmes midva nadaljujeva neuspešno) in prinese dolgo preklo, s katero uspe Uki (in Frenk) le nekako sklestiti manjše vejice in končno sname s pomočjo prekle še zadnje štrikce (hvala Uki, hvala Frenk).

Potem mi postavita padalo. Potegnem (sem besen kot ris in še ne skuliran), le nekako speljem naravnost dol in v nizkem letu nekaj dm nad travo preletim nekaj prelomov med sadnim drevjem in potem bogato čez cesto skoraj do električnih drotov.

Zoranov novnov

Uki naju s Frenkom pobere in gremo gor na start Donačka gora (no najprej do izvira bistre in hladne vode za kmetijo). Vetra ni kaj dosti, vendar Frenk postavi in odleti in scuri.

Frenkov let

Ukija v tako ne mika, jaz tudi pod razno ne bom odpiral zaresne robe za skokec dol. Torej čakamo na bolje. Vmes postavi Mauserjeva Alenka, Frenk pride še enkrat gor z Jusovim Tonetom, kramljamo, modrujemo…

Veter piha precej z V. Alenki uspe odleteti in scuri.

Alenkin let

Občasno veter pojača tudi do 7 in Frenk postavi še enkrat. In odleti in … scuri v svežo gnojšnco, ki jo je našprical kmet med našim modrovanjem zgoraj na startu…

Frenkov naslednji

Ostali se še sončimo in ko se sonce prevesi bolj proti Z, se z Ukijem posloviva.

Ogledava si še start Donačka gora-vznožje, ki je lep, vendar pa piha v hrbet V…

Potem se na pristanku pridruživa Frenku in se odpeljemo proti CE, vmes pa ogledamo še kakšen start, pa nič ne odletimo, saj piha povsod narobe, oziroma je že prepozno…

Erzo popoldne navija za Gozd. Meni se sicer povsod zdi preveč vetra in ne verjamem v to, vendar preverim z Meri, kakšna se ji zdi današnja situacija. In pravi, da po njenem je možnost poznega večernega jadranja na Gozdu. Sporočim Erzu, ki razpiše zbor ob 16h na Vrhniki in ob 16.45 na pristanku, saj cesto odprejo ob 17h.

Ker imam še veliko časa, pogledam, kje so kakšne bele pike tam okoli in najdem Tenetiše. Res je za cerkvijo in pokopališčem lep gladek travnik, pravi šolski teren. Žal pa je vrhnji (bolj strm) del popolnoma nepokošen in ko poskušam postaviti, se štrikci samo zatikajo. Zato postavim nižje na rob pokošenega (kjer pa je že zelo položno). Veter piha na cikle od zadaj (JZ čez rob od cerkve), potem pa butne (termika) z leve in od spredaj iz kotanje.

Poskušam ujeti pravi moment, vendar so od vseh poskusov le trije taki, da me dvigne v zrak in potem bolj ali manj hitro spusti na tla.

Zoranovi poskoki na Tenetišah

Po zadnjem, ki je bil najdaljši, imam zadosti, saj me je hoja teh nekaj korakov gor in vročina (in seveda postavljanje in neuspešno dvigovanje) pošteno izčrpala. Zato se spravim v LCja in počasi v Senično.

Kmalu pride ekipa: Jasna in Klemen, Erzo ter Gabor. Prisedem in gor. Gabor je tisti, ki me danes reši bremena, tako da štorkljam za njim na start, kamor je ravno pripešačila familija Kurnik. Vetra je veliko in je sunkovit. Na Kriški so sunki tudi čez 12, na Gozdu do 10, oblaki drvijo od JZ. Nihče ne pomisli, da bi šel v zrak, se pa nabirajo novi in novi (in tudi tečajniki).

Po debeli uri čakanja, ko veter začne močno upadati (čeprav na momente še dobro pihne) se prvi pripravi Kurnikov Jurij in takoj za njim odleti še Erzo. Potem počasi še drugi. Mene je medtem minilo, saj večina drajsa pred in malo nad startom in ni videti nobenega, da bi konkretno pobral. Ura je že blizu 19h in nimam več volje, da bi razgrinjal in postavljal in na koncu spet pospravljal, pa tudi če za 1h drajsanja sem in tja nad grebenom pred startom. Lahko pa rešim avto in prihranim morebitne težave ostalim.

In zapeljem dol Jasnin in Klemnov avto in potem pomagam rešiti še Jugov avto. In se odpeljem domov.

Kakšna napaka, saj je bilo letenje baje res idilično do poznega večera !!!

Jurijev let

Jurij Kurnik : Na štartu čakanje, nato pa super mirne razmere!!! [14.7.2021 22:05]

Erzov let
Gaborjev let
Anin let

Ana Senegačnik Kurnik : Prvič z Gozda do Potoške in nazaj! Super lepe večerne razmere! [14.7.2021 22:10]

Klemnov let

V LJU ogromno vetra in to bolj J smeri, kar potrdi tudi Milan izpred svojega doma. Ideja je, da gremo popoldne na Zavrh, čeprav postaja kaže vse dopoldne bolj malo vetra (1-2/4 SV); res pa v zadnji uri javlja tudi sunke do 8.

Ker je še kar nekaj časa, najprej opravim nekaj nujnih zemeljskih tehničnih zadev (res pa, da so povezane z letenjem), potem pa še na kakšen projekt, saj je Erzo skliče zbor za 15h (sam sem zelo skeptičen glede svojega resnega letenja, saj se, poleg teh čudnih vetrovnih tegob, še nebo pokriva s prav grdimi in temnimi oblaki).

Skozi Vrhniko do konca Podlipske, kjer je pri cerkvici Sv.Brikcija res en lep šolski start, ki mi je še bela pika. Hitro Rooka 2 postavim na pokošeno pobočje, saj je start praktično zraven LCja. Na momente pihne kar močno po dolini gor (malo z leve), vendar padalo lepo skoči gor in se zapeljem v dolino.

Zoranov novnov

Ker je torej slab dan, iz Kižlovke nadaljujem na projekte. Vetra je malo, bolj V tendenc (pa itak je vse pokrito, tako da tudi nobene močne termike ne bo), zato grem spet proti Horjulu, kjer sem zadnjič imel dovolj vetra že na prvem startu, ostale pa sem si le še ogledoval v močnem vetru…

Danes je tule skoraj mirno. Počasi odcapljam gor po strmem robu do otroških igral in čebelnjaka. Postavim proti Z na položen travnik in spet čakam, da kaj pihne.

Ko le začutim vetrič gor, potegnem, laufam do roba, da me vzame šele na prelomu.

Zoranov prvi novnov danes (Rook 2 ML)

Skozi Horjul in do ŠPHja. Pred manj kot uro je naša jata pristajala tukaj s Slevice (Mojca, Erzo, Milan, Suša, ob zemeljski podpori Duleta), pa ni več nobenega, zato nadaljujem z LCjem do bližnjega kolovoza na tale griček, prvi od ŠPHja.

Počasi se premikam gor (kljub pokritosti je vroče in soparno) po lepo pokošenem pobočju na platojček in v levo čez prelom proti vrhu. Žal pa je vrh ograjen in poseljen s kozami. Torej lahko postavim samo pod ograjo proti V = ŠPHju, kar je v redu, saj občasno piha od tam (znotraj ograje, kjer je na vrhu Erzov originalni start pa je itak nepokošena džungla, po kateri tacajo koze).

Ko pihne gor, potegnem in laufam, da me sicer rahlo vzame, vendar moram na ravnem platojčku narediti še par korakov, da me dokončno vzame čez prelom. Ostro zavijem v desno po travniku dol in prestrašim družinico, ki se ravno vzpenja po pobočju (vik in krik, da o šoku, ki ga je doživel pes, sploh ne govorim…). Pristanem tik pred glavno cesto.

Zoranov drugi novnov danes (Rook 2 ML)

Malo peš nazaj gor po LCja in naprej.

Tole travnato sedlo med dvema gričema (= med startoma Čelec in Ljubgojna) sem imel že na očeh dosti pred nesrečo in sem ga omenil Erzu. Seveda ga je v vmesnem času moje neaktivnosti udejanjil…

Na srečo vodi kolovoz čez strmino in je potem treba le še čez dva manjša preloma do platoja. Zgoraj je položen travnik, na katerem razgrnem. Ko rahlo pihne gor, Rooka 2 sicer takoj spravim nad sebe, vendar moram po ravnem capljati do prvega preloma, da me vzame. Čez glavno cesto na spodnji travnik.

Zoranov tretji novnov danes (Rook 2 ML)

Mimo ljubko urejene cerkvice Svetega Kancijana in njene okolice (s pokopališčem vred) se iz Vrzdenca zapeljem po ozki cesti do vodohrama, kjer je vršni konec travnate dolinice. Spodnji konec se izteče med hiše Vrzdenca.

LCja ustavim prav na vodohramu in začnem razgrinjati padalo. V bistvu je z okoliškimi pobočji ta dolinica en ror, po katerem je zadnjič žgalo, da so se drevesa kar krivila. Danes na momente pihne gor, včasih pa tudi v vrat, po dolinici dol.

Prvič postavim visoko v pobočje pod kolovozom. Ko pihne gor, potegnem, pa padalo zanese na desno in se obesi čez zračnike in vodohram. Drugič malo niže, pa spet ne uspem. Še dvakrat postavljam malo sem, malo tja, pa je vedno nekaj narobe, da padalo ne gre lepo gor (seveda so tu tečne rože, delno nepokošeno, pobočje pa ni enakomerno v smeri doline…).

Petič postavim še niže na začetek položnega dela travnika, kjer pa je vsaj ravno pobočje v smeri doline. Ko spet pihne gor in ne v vrat, potegnem in gre gor in po nekaj korakih speljem. Se pa očitno veter zaganja v levi rob dolinice, saj me tam kar vzdigne in malo zajadram sem in tja (se že bojim, da bom previsok…), da potem le pobremzam in ustavim pred koncem travnika.

Zoranov četrti novnov danes (Rook 2 ML)

Dovolj je za danes, saj me hoja po vsem travniku gor s padalom čez rame (pa brez pohodne palice) pošteno segreje in izčrpa. Pospravim in se malo ohladim v potočku, medtem pa posije še malo sončka.

Glede na napoved (plohe in nevihte ob V, JV) danes najbrž ne bo nekega zaresnega letenja (ponovno prisotni Erzo sicer pokliče in upa na popoldansko Grmado…), zato se odločim za nadaljevanje iskanja svojih novih startov, ki jih bom zmogel svojemu stanju primerno.

Tole je sicer nizek griček s prelomom, je pa lepo pokošen in zgornji del dovolj dolg za poskuse (le položen je precej… sicer je to tipičen Erzov prvenstveni start). Vzamem Rooka 2 ML in ko postavljam, občasno lepo pihne po travniku gor, da drevesa celo zašumijo. Prva dva poskusa (s hrbtnim dvigom) sta neuspešna, saj po obratu ne zmorem dovolj korakov po položnem travniku.

V tretje pa se vse poklopi in pihne ravno prav, da me dvigne nad tla in speljem in se zapeljem čez rob in kolovoz in še cestico na spodnji travnik.

Zoranov prvi novnov (drugi današnji skokec) – Rook 2 ML

Pravkaršnji uspeh mi je dal še energijo, zato se odpeljem naprej do Višnje gore in na levo stran AC do vasice Trstenik.

Tole (Erzovo) travnato pobočje sem si enkrat letos spomladi že ogledoval (še z berglami) in se mi zdi super, saj je ravno pravšnja naklonina. Danes je spodnji del lepo pokošen, zgoraj, kjer je start, pa nepokošena džungla (danes imam tega že dovolj iz KIžlovke…).

Postavim Rooka 2 nižje, na robu pokošenega in dvakrat poskusim. Pa je preveč položno in še piha nekoliko z leve, tako, da ne uspem. Bo pač res treba gor v šavje v bolj strmo pobočje.

Poskušam čim bolje postaviti padalo in položiti tanke štrikce, da se ne bi zatikali za tečne rože, ki jih je polno.

Ko pihne gor, potegnem naprej, padalo gre spet neenakomerno iz šavja, vendar je strmina zadostna, da laufam dol in speljem. Potem pa me dvigne, lepo drži in z dovolj višine čez drote na spodnji pokošeni travnik ob cesti in Trsteniščici.

Zoranov drugi novnov (tretji današnji skokec) – Rook 2 ML