Glede na napovedan SV se pogovarjamo za Zavrh kasneje popoldne. Zato dopoldan na projekte blizu Vrhnike.

Ko pa se vozim proti Vrhniki vse popolnoma pokrito in Zavrh celo v bazi.

Najprej na tale start za Logatcem, ki bi bil lep, če ne bi bila pod startom pod cesto skladovnica hlodov. Malo tavam naokoli, na koncu vidim edino (varno) možnost pod hlodi.

Piha lep konkreten SV (4/6) in samo stopim po pobočju v zrak. Lepo drži še vse do tal.

Zoranov prvi let

Potem grem naprej na Logaške Žibrše, ki je zaresen start in na vrhu piha tudi do 8, pa še S čisto z leve. Zdi se mi preveč vetra glede na drote, gmajno in razmeščene kmečke objekte (start pa je preveč lep, da bi se zapeljal samo malo dol po travniku). Zato po uri modrovanja s samim seboj odstopim, saj veter nič ne oslabi.

Medtem tudi Erzo zaradi nespremenjene vremenske situacije odpove Zavrh in predlaga skupne projekte.

Nazaj v Logatec in za naseljem pri zadnjih hišah po travniku in pravokotnem ovinku v levo sem gor na vrh pobočja. Piha močno in po kotanji in pobočju gor.

Lepo hrbtno dvignem Rooka, pa mi ga sunek nasloni na bližnji borovec. Grem malo bolj stran od roba in potegnem in sem v zraku in že vidim, kako bom lepo zavil na ovinku v desno in daleč dol na travnik. Pa me samo spusti skoraj na mestu dol pred prvo hišo, da mi še v ovinek ni treba.

Zoranov drugi – skokec

Ko nabiram, čutim, da se veter prav močno zliva dol po kotanji (čeprav na vrhu drevesa šumijo in se krivijo lepo gor – rotor?)

Zdaj pa v Strmco na Zaplano, kjer počakam Erza na Jožetovem pristanku s Špiklja, ki se lepo dviguje čez dolino in daljnovode.

Erzo se naloži v LCja in dol proti Staremu malnu in na drugi strani gor od zadaj na senožeti pri zaselku Jelovec. Pustiva LCja pri zidajoči novogradnji in psu, ki prijazno laja in z robo (jaz rinfuzo še od prej) na vrh.

Piha močno direkt od SV od prednjih gričev (4-6/8). Malo modrujeva in cincava, saj je start in bližnja okolica prelepa (pa še v nulo pokošena), naprej doli pa v vse smeri sama gmajna, grape (in 380kV daljnovod). V takem tudi Erzo ne razmišlja, da bi šel čez daljnovod in grapo na nasprotno pobočje (kot Poje), čeprav je vzel zaresno opremo…

Potem pa le začne postavljati, jaz pa zraven.

Erzo potegne prvi, pa ga kar noče dvigniti, potem pa le zajadra in v zavoju ob pobočju levo in nazaj dol na konec travnika.

Erzov let

Mene pa vzame takoj, potem pa podobno zavjugam.

Zoranov tretji let

Ker je bil zjutraj tako uspešen letalni začetek in je danes zadnji dan pred odhodom, pa pod večer optimistično še na tale hrib nad Drago Bašćansko. Tu sva bila že zvečer pred tremi dnevi, ko naj bi močna burja pod večer malo oslabela – takrat bolj na ogledih, kot z resno mislijo za letenje. Pa je bil takrat res lep večerni pohod po idiličnih ovčjih pašnikih med kraškim kršem do predvidenega starta, kjer je pa burja že v večernem mraku še vedno nabijala.

Danes pa po poti do sem piha prijetno (malo), tako da sem (sploh po jutranjem uspehu 🙂 ) poln optimizma.

Ko prideva na vrh, pa namesto šibke burje piha J popolnoma z desne. Položno pobočje je (za te razmere) res zgleden start, le ta veter z desne…

Nekajkrat poskušam dvigniti poševno na položno pobočje v smeri vetra (seveda se štrikci tudi zatikajo za skale), pa mi ne zagrabi. Potem se mi enkrat le zdi, da bo in zalaufam po pobočju v smeri vetra in potem zavijem levo proti robu in me že vzdigne, potem pa me bočni veter potisne v levo v grapo, da zaružim pod rob…

Zoranov poskus leta…

Alenka mi pomaga pospraviti…

Naslednja je tale bela pika, ki jo je pred časom naredil Erzo. Seveda je to spet položen grič Erzovega tipa. Piha pa lepo gor, idealno šibko.

Potegnem prvič, pa ga le s težavo zrinem čez polico in me vzame le za toliko, da sedem na tla pred spodnjim robom travnika.

Z nabranim Rookom še enkrat gor. Počakam, da spet lepo pihne gor in potegnem in lepše speljem, da me pred spodnjim robom lepo dvigne čez drevesno mejo in v slalomu na levo zapeljem do konca spodnjega travnika pred cesto.

Zoranov skok in let na 2.lokaciji danes

Tu pa sem danes četrtič in po napovedi naj bi pihalo po griču gor, vetra naj bi ne bilo skoraj nič, pa še sonce sije od spredaj, da bi lahko naredilo kaj termike v kotlu spodaj.

Ampak piha od zadaj mi kaže moja sekundantka. In piha enakomerno in vztrajno. Kar nekajkrat potegnem, pa Rooka samo drajsam po položnem travniku.

Končno ob neki nulci potegnem in ga dvignem in speljem čez rob, pa me tlači dol, da mi je jasno, da čez grmičasto-drevesno mejo ne pridem. Zabremzam, ampak Rooka mi vseeno vrže čez velik trnati grm, da potem coto naslednje pol ure obiram.

Nazaj gor in še enkrat čakanje. Še kužku je počasi dosti čakanja in hoče nazaj v LCja…

Vse se stemni, pooblači, začne tudi grmeti prav nad nami. Še enkrat potegnem in speljem čez rob … in zabremzam toliko prej, da mi padalo ne obesi čez tisti grm.

Dva Zoranova skokca na 3.lokaciji

Ko nesem nabrano padalo v LCja, že začne padati…

Danes pa malo manj SV in možnost ploh in neviht tu in tam in zato na projekte.

Kot se izkaže na koncu, je bil današnji dan v duhu pihanja vetra v hrbet, pa na kateremkoli startu sem že bil (obrnjen v vse smeri neba).

Ker je malo vetra, se najprej ustavim tu, za Rakekom. Travnik je še vedno enako položen kot je bil. Piha pa rahlo od zadaj SV.

Zato vzamem Mentorja3, pa kljub vsemu ob prvem poskusu ne morem od tal.

V drugo postavim pod cesto in laufam, laufam, laufam, da me le toliko dvigne v zrak, da sem spet na tleh pod cesto spodaj pred progo.

Zoranov prvi poskok

Sedaj pa še na tale originalni Erzov start na nasprotni, J strani griča.

Seveda mi sedaj piha od zadaj S. Počakam in ko je skoraj nulca, zalaufam po griču dol. Čez rob in cesto si ne upam, saj me samo tlači dol po pobočju, zato zavijem desno na dnu travnika in pristanem v pobočje.

Zoranov skok na 5.novem startu danes

Danes najprej še razmišljam o kakšnem letenju (SV, spet Buzet kaže OK, ampak v tretje zapored ne bi šel tja…), ko pa LJU opere ploha, iščem samo še kakšno bližnjo (suho) krtino. Okoli Vrhnike ni dežja in na ta start me je v soboto spomnil Poje.

Na momente pihne kar močno gor po kotanjastem travniku, vendar je preveč lepo, da ne bi postavil. V spodnjem (ograjenem) delu travnika so sicer tri velike krave, ki pa se splašijo šele, ko sem v zraku.

Močan veter me ustavlja skoraj na mestu, vendar je začuda mirno, tako da lepo odlebdim do drevesne meje, pred katero pa zabremzam, saj sem vseeno prenizek za čez.

Zoranov letek

Potem si ogledam še Betajnovo 2, pa piha čez hrib v hrbet, tako da se tudi pod razno ne bi z močnim vetrom v hrbet metal na trojne paralelne 400kV daljnovode…