Danes se zjutraj naredi čudovit dan, ampak piha pa močan SV/burja še vedno. Zdi se mi, da bi Dobrovlje mogoče lahko bile, pa ni zanimanja, tako da se odločim za projekte. Ne počutim se najbolje (spet me daje vrtoglavica) in v bistvu je skakanje s krtin še najbolj varno…

Ker naj bi bilo na Gorenjski malo manj vetra (sploh niže) sem kmalu tukaj, za sončnim Bledom na Zgornjih Gorjah. Pravi šolski teren, le piha od strani direkt sem od vasi (S, že malo SZ).

Počasi nesem gor projektno robo in ugotovim, pa piha v nekajminutnih sunkih močno, potem se malo umiri. In izkoristim trenutek, ga lepo dvignem hrbtno in stabiliziram in stopim v zrak. Potem pa že začutim z leve sunek, vendar lepo preletim kozolec in LCja in pristanem na koncu travnika.

Zoranov prvi skokec

Reinfuzo v avto in dol skozi vas (malo iščem prehode) in po spodnji cesti pad naslednji (tokrat Erzov) štart.

Seveda je to položen travnik. Vendar je lep, brez običajnih terasastih vložkov na vrhu. Takoj postavim in kar nekaj časa dvigujem Rooka, saj zdaj piha z vseh strani. Končno se malo umiri in potem moram laufati kar naprej in prvič na takem položnem terenu res lepo speljem. In se zapeljem dol do avta.

Zoranov drugi skokec

V bistvu mi hladen in svež zrak dobro dene (kljub pomladanskemu soncu so zaplate snega še v vsaki senčni legi), zato se odločim še za eno bližnjo lokacijo.

Za vasjo Krnica na pobočju nad začetkom doline Radovne do lepih travnikov zgornje terase. Štart je obrnjen proti V v smeri Gorij, veter pa prbija (in drevesa res šumijo) od zadaj po dolini Radovne navzdol (iz smeri SZ). Tudi umiri se ne kaj dosti.

Zato grem po platoju na drugo stran in tudi tam se travnik strmo spusti v travnato kotanjo vsaj 30m niže. Takoj postavim in čakam, da se umiri.

Hrbtno ga lepo dvignem in stopim v zrak, pa spet butne veter in me najprej spusti in odnese v desni rob čistine, da komaj atraktivno speljem mimo dreves. Potem pa me veter popolnoma ustavi in samo stopim dol na tla (čeprav je pred menoj še za 200m lepega travnika).

Zoranov tretji skokec

Zdi se mi, da bi to lahko lepše in dalje odletel, zato samo naberem in še enkrat gor. Pa začne tako vršati in goniti, da komaj stlačim padalo skupaj in čakam.

Ko se malo umiri, samo še pospravim…

Glede na ta močen JZ zadnjih dni sem že včeraj navijal, da gremo na tržaško obalo. Razen Jeana, s katerim zadnje čase močno lobirava za tja (da o svojih ogledih preteklih let in Jeanovega v soboto sploh ne govorim), ni bilo nobenega zanimanja, prej nasprotno. Še dobro, da včeraj nisem nikogar prepričal (vsi so verjeli da bo premočno), saj so včeraj curili vsi, ki so bili tam.

Danes pa je napovedanega še več vetra in ko od ranega jutra spremljam kamero in vremensko postajo na Vejni (8-10 JZ), se mi zdi, da bi danes bilo vredno iti pogledati. Ko še Jean pošlje SMS »danes je ta dan«, sem zase odločen. Pokličem še Ukija (ki je že zelo lačen letenja in gre, pa čeprav tudi samo na izlet), Mega, Pojeta in Erza (ki malo cinca, dokler ne sliši, da gre tudi Poje)  in smo zmenjeni. Jože gre že predčasno na Primorsko zaradi svojih obvez in se nam bo pridružil.

Okoli 13h na Železniški Uki in Erzo, pa še Domen se pojavi po dolgem času in dol. Na Uncu se naloži v LCja Mega, Jean pa k Domnu in naprej.

Ko smo že v Italiji Erzo ugotovi, da je Klemenčič že na LiveTracku in minutko kasneje pokliče Jean iz drugega avta isto… Do Sv.Križa po AC in pred izvozom že zagledamo štiri padalce v luftu (Matjaž Klemenčič, Miha Slamič, Tomaž Bavdaž in Jošt Napret), potem pa po ozkih uličicah do razglednika (Vedetta Slataper). Tu pa že panika (kljub močnemu vetru pri razgledniku so padalci že v luftu in torej ni dileme…).

Minutka dol na start, kjer piha močno, a sprejemljivo. Na to, da ni problem starta, ampak pristankov, ki jih ni, v trenutku pozabimo (v osnovi smo se pripravljali, kako bo, ko bomo pristajali v morju in kako ustrezno zaščititi elektroniko, da o rezervnih oblačilih v nepremočljivi vreči ne govorim…).

Takoj začnemo postavljati in kdo bo prej v luftu: Erzo, Jean (brezbrižno čez Zorana), Mega in jaz (Uki me prijazno počaka in z Domnom mi raztegneta padalo). Uki je tudi odločen, Domen pa okleva, saj je vetra res veliko (na startu sunki tudi do 8-9).

Takoj me odlifta nad greben in konstantno dviguje. Močan laminaren veter, kot ga ni nikjer, pravokotno na greben. Pustim se odnašati v desno (saj je moj edini cilj do Sesljana), čeprav ostali jadrajo proti Miramaru  in nazaj… Naravnost naprej mi ne gre nič in šele ko pohodim gas do podna, lezem s kakšnimi 10 naprej (na stran po rakovo pa okoli 15-20).

Prekrasni pogledi dol na tržaško-devinsko obalo, na hiše na pobočjih in tudi na obali (kjer ni pristankov) je videti nekaj prodnate obale in kakšna majhna plažica se prikaže (eno od teh kasneje izkoristi Jean). Enkrat vmes se pripelje Mega in mi kaže, naj grem čim bolj naprej nad morje, da me ne bo zaneslo preveč nazaj (saj bi šel, pa ne gre, gre mi samo počasi gor in na stran). Sem že blizu 600 in potegnem ušesa in vsaj malo zrinem bolj ven.

Nekateri se že peljejo nazaj (za še eno rundo?). Ko sem že blizu stolpa pred Sesljanom in je jasno, da ne bo problema do plaže, kjer je prvi lep pristanek, sem že sproščen (čeprav me noge od gasa že pošteno bolijo in kolena škripajo prav na glas).

Pa je le problem. Čelni veter me odnaša rahlo v rikverc in tudi na polnem gasu in z ušesi ne gre več naprej. Se že ogledujem nazaj, če bi se reševal zadaj, pa si takoj odmislim. Ko sem že za sesljansko marino malo pod 300, pa le začne počasi lesti naprej. Vidim, da naši predhodniki pristajajo in tudi Mega je med njimi.  

Megov let

Komentar leta:Enkrat pred letom ali dvema smo si ta štart že ogledovali ampak se nam dan ni zdel primeren. Včeraj pa Zoran pride z idejo, da bi šli, Včeraj namreč. Ampak meni se včeraj res ni dalo, ker se mi je zdelo veliko preveč vetra napovedanega. Potem pa izvemo, da so tukaj včeraj leteli in nekateri tudi scurili. Zoran danes spet pokliče, če bi šli in gremo. Hvala Zoran. Lepo je bilo. Veter na zgornji meji, laminaren, le gas je bil veliko v uporabi. Ime štarta pa je Sveti Primož. [10.3.2019 22:08]
Gorazd Širca : Prekoračitev ozemeljskih meja .Nezaslišano. [10.3.2019 15:43]
Marko Lukić : Prestige. Lp [10.3.2019 16:07]
Berto Prodan : Super, se to sploh sme? [10.3.2019 20:38]

Ko pridem nad morje začnem zbijati, potem samo še v levo proti plaži, ki je velik in prelep pristanek (sploh glede na prej…). Žal pa tik pred mano začne zbijati Erzo, ki pristane bolj na začetku.

Erzov let

Komentar leta:Protestiram, pristal sem na 1mnv! Imeli smo se res fajn kombinirano s srečo, saj je včeraj še Ščuka scuru! Hvala Zoran! Hvala Matjaž! [10.3.2019 20:18]Matjaž Klemenčič : Alo domov!  [10.3.2019 19:22]Berto Prodan : To bi jaz tudi. [10.3.2019 20:39]

Seveda ga še malo počakam in sem potem kratek, da stopim dol na samem začetku plaže, kar ima za posledico, da si namočim zadnji del padala…

Zoranov let

Air Panonia : Včasih smo hodili na Napoleonovo cesto, Costiero in v Sesljan plezat, zdaj se pa tam leti… 🙂 [10.3.2019 16:09]

Prečudovito, vsi veseli ko radio !! Mega in Erzo pustita na pol pospravljeno robo in s predhodniki gor po naše avte (žal pa se Domen ni odločil za start in je tudi že začel reševati logistiko). Pristane še Uki, tudi ves vesel.

Urošev let

Komentar leta: Zelo slikovit polet ,pa tudi ravno pravi pogoji ,sploh glede na veter v celini. [10.3.2019 20:25]Berto Prodan : Res v redu! [10.3.2019 20:41]

Jean pa javi, da je po vožnji nazaj moral pristati na eni od plažic na obali…

Jeanov let

Pod 200 nič vetra, nad pa 10+. Vsake tolko kakšna manjša plažica za pristat. Noro lep teren za jadranje

Ko pridejo z avti k nama z Ukijem, se od veselja še malo pofotkamo.

Potem pa še na zaključno druženje v AvioPub in … k Megu, da za vsak slučaj splahnemo in obesimo moje padalo…


In še vizualizacija naših letov

Za danes pa še več napovedanega JZ. Ampak jutranja napoved kaže zakasnitev situacije za cca 3h in takoj se spomnim na Jeanove včerajšnje želje… Preverim situacijo okoli Trsta in kaže, da bi do kakšne 13h mogoče bilo (potem pa kdo ve…). Morje valovi točno proti grebenu, torej piha stabilno (čeprav na vrhu na sliki kaže le 10km/h JZ).

Pokličem Mega, ki si vzame 10min za preverit napoved. Pokličem Erza, ki pove, da je danes serijo že rešil in ga ne zanima. Mega sporoči, da glede na napoved ne gre nikamor.

In se pomirim in grem na najbližji projekt, ki ga še nimam, potem pa zemeljska opravila.

Na Rudniku sem se ogledoval že dvakrat, pa so enkrat znotraj ograde po razmočenem travniku besneli biki (in kakšna krava), naslednjič pa topotali iskri konji. Danes prazno in suho. Piha nič (kje je ta JZ?).

Postavim in čakam vsaj na rahlo sapico gor (čutim jo samo na tilniku). Ko le rahlo dahne gor, potegnem in mi ga po nekaj metrih sesuje na stran. Ponovim vajo še nekajkrat. Enkrat vmes, ko laufam na vso (svojo) moč, me celo vzame v zrak, pa po nekaj m spet laufam in tako še dvakrat, da na koncu omagam (P2468).

Potem pa enkrat le dahne malo več in se vse sestavi in me vzame in se zapeljem dol do konca travnika (P2469).

Zoranovo poskakovanje

Novnov !

Razen nizke inverzije je danes izmerjena krasna sondaža, večinoma idealen JZ, več sonca na Primorskem in visoka termika. Erzo že zjutraj začne zbirati jato za Slivnico. Kljub taki super napovedi mi po glavi hodi druga želja: odleteti z Velike Milanije. Kar nekajkrat sem bil že na njej, tudi s padalskimi očmi, nazadnje z Jeanom, ki je odletel, sam pa nisem imel dovolj poguma za start v močan veter, ki je z oblaki občasno prekrival start in greben Volovje Rebri.

In ker sva danes z Alenko za izlet v ta konec, se peljeva pod lepimi bazami mimo Unca, ko jata že navija v višave 2000m +. Pa še kužka Connyja peljeva zraven na izlet.

Nad Volovjo Rebrijo modrina z bazami, ki hitijo od Z, zadaj proti Snežniku velika temna baza. Iz Šembij z LCjem pririneva do travnate planote pod vrhom. Alenka takoj s Connyjem naokoli, sam pa ocenjujem situacijo. Daleč je po dolini ven do Šembij… Vetra je tudi veliko, tako da projektna klasa odpade. Najprej razmišljam, da bi Mentorja3 kombiniral s tangicami (ki nimajo gasa), pa se glede na konstanten močan veter odločim kar za B klaso (težka oprema z Mentorjem3).

Po kolovozu gor na pobočje pod skalami, kjer je  lep prostor za start.

Takoj razpakiram in pripravim robo, le padala ne raztegnem v tem vetru. Raje ga izmerim. Dokaj konstantno 7-11/13,4, Z direktno od Šembij. Pustim robo in se pridružim sprehodu. Pri fotkanju je glavna zvezda Conny.

Počasi se velika baza zadaj oddalji proti Snežniku in se zdi da je vetra malo manj. Ko sem nazaj pri robi izmerim 5-9/10, občasno pa se na kratko umiri.

Še pol ure posedam,

potem se do konca opremim in raztegnem padalo, naredim zidek in čakam. Padalo Connyja razburi in se kar sam odpravi užaljeno za pobočje proti avtu.

Ko se mi zdi, da je primerno, potegnem in me atraktivno odlifta v zrak.

Najprej me malo dviguje, peljem direkt v kontra veter,

poskušam desno ob pobočju, pa gre naprej le okoli 15. Ko pridem čez dolinico, me pred hribom Bela ovca veter skoraj ustavi (le še 7). Vendar drži in ko sem okoli vogala, gre spet malo hitreje.

Nekako pririnem do Milanke, potem pa me začne (sedaj že SZ, ki se zliva čez greben desno) samo še splakovati dol.

Zapeljem stran od grebena in najdem primeren prostorček za pristanek. Po nekaj guncanja v nasprotnem vetru stopim na tla.

Zoranov let

Dolgo želeni novnov(nov) se je le uresničil.

Danes (kot je tudi v soboto in nedeljo) v višinah še vedno nabija SV, v nižinah pa naj bi bilo manj vetra. Zato nadaljujem tam, kjer sem v petek končal. V petek je tu rahlo kapljalo, danes pa je pretežno sončno.

Ampak nov udarec: vrh griča, kjer je Erzov start in Pojetova ponovitev v dveh fazah, je danes preorano polje. Domačin opazi moje obupano ogledovanje od spodaj (v resnici ga zanima, kaj počenjam tukaj) in mi svetuje, naj se od zadaj le odpeljem gor, saj čisto na vrhu, kjer je svet njegov, ni zorano (in me pooblasti, da lahko delam gor kar hočem). In se res naokoli zapeljem gor.

Na vrhu, ki je skoraj ravnica res ni zorano in bi se dalo postaviti in potem odlaufati po frišnih gromadah zemlje. Toda udarec za udarcem: piha popolnoma z desne nek J, JV, namesto SV. Pa si grem ogledati še desno pobočje pod šibje in tam bi se dalo odleteti tudi v J smer.

Postavim, počakam, da lepo pihne gor, ga hrbtno dvignem in poletim v dolinico.

Zoranov let

Reinfuzo v LCja in na nadaljne oglede.

Naslednja lokacija (tip Erzove zloglasne terasaste konfiguracije) je spet namenjena S, SV vetru) piha pa strogo od zadaj in od strani. Nekajkrat poskušam, ko veter usahne, pa mi padalo vedno odrola naprej ali na stran in celo dol čez teraso. Ko me enkrat še pošlepa sunek vetra imam zadosti za danes in si odtlej samo še malo ogledujem okoliške griče…

Danes pa veliko SV in S vetra z višino pa še narašča tudi do 100km/h. Pri tleh v nižinah manj vetra. Sicer pa pomladansko s sončkom in oblaki (in občasnimi kapljami ponekod po SLO). Ker je generalno suho, je danes zame za projekte.

Najprej sem nameraval na Gorenjsko, kjer naj bi bilo vseeno več sončka, pa je po postajah mestoma prbijalo tudi pri tleh, tako da se obrnem na Dolenjsko.

Na temle griču sem že bil enkrat v blatu in mokroti, danes pa je vse v sončku in suhih travah (in preoranih poljih). Na vrh grička mi piha strogo z leve (kar je J), čeprav oblake nosi v skladu z napovedjo ekspresno od S.

Počakam, da se  za trenutek umiri, potegnem malo postrani in speljem in se zapeljem v dolinico.

Zoranov skok

Naberem padalo in na pobočje nasprotnega griča. Na vrhu je Erzo originalno startal na S (kot sem tudi jaz nameraval glede na napoved vetra). Ker pa pri tleh še vedno piha J (torej v hrbet), postavim na drugo stran travnato-poljskega pobočja.

Potegnem in se odpeljem v dolinico iz katere sem prišel gor (tako bo logistika še enostavnejša…).

Zoranov skok

Naberem in gor na prvotni grič, kjer imam LCja.

Potem sem se še malo vozil po ogledih, pa sta bili prvi dve lokaciji zame neužitni (tiste položne Erzove terase…), da ne govorim o vetru v hrbet (tu pa je sedaj pihalo od S). Potem pa je začelo še malo kapljati in sem raje zaključil…

Zapeljem nazaj v Gabrje in po hribu gor. Zadaj na asfaltni cesti za vrhom sadovnjaka pustim LCja in z robo reinfuzo po zasneženem kolovozu gor.

Postavim malo poševno v levo, da bom speljal med mladimi sadnimi drevesi in velikim drevesom pod polico.

Pri prvem dvigu mi ga položi v levo, v drugo pa lepo speljem, se izognem veliki krošnji spodaj in zapeljem nad ravnico in vse do cerkve.

Zoranov let

Sedaj robo lepo pospravim (v bistvu je skoraj suha) in peš gor po cesti po LCja.