Zjutraj se obeta lep dan s šibko burjico, ki bo čez dan obrnila na JZ. V Vipavski že sonček in modro nebo, ko je v LJ še bela megla. Pokliče Andrej za akcijo. Mega je tudi že za, Erzo se ne javlja. Moj predlog: najprej Trstelj, potem Lijak.

Ob 10h se že dobimo na Uncu. Med potjo se javi Mirko (za drugo skupino), tik pred parkingom pa se prebudi še Erzo in se seznani s situacijo. Ker bi jaz rad bil popoldne čim prej nazaj v Lju, me Mega in Andrej določita za enosmernega voznika (za nazaj se bosta pa sama znašla).

Šibamo po Vipavski do Sela in skozi Dornberk proti Trstelju. Zanima me severni start, na katerem je doslej registrirano odletel  po OLCju le eden (pa še to Italjan)… Na že znanem ovinku izberemo najbolj levi od desnih kolovozov in naprej do tudi že znanih daljnovodov (Erzo se jih najbrž ne bi spomnil…) in še malo naprej do ogromnega, položnega, rahlo zasneženega travnika, ki je lahko čudovit start.

Samo iz avta stopimo in je jasno, da bomo leteli. Veter še rahlo gor (o burji 3/5 na Kovku ni tu ne duha ne sluha), čeprav je na Lijaku že Z (javil Igy). Mega takoj začne z asistenco, glede na iztek travnika in hribčke, čez katere je planirano leteti (v optimalni varianti)  me hitro prepriča, naj vzamem Rooka (+ tangice). Če se optimalna planirana varianta ne izteče, je takoj spodaj v dolini rezervni travnik. In že mi z Andrejem raztegujeta padalo še malo nad zaključkom gladkega dela travnika (Andrej bo startal takoj, ko bom javil, kje sem in kako je in sploh ko bom na tleh…). Sedaj že piha rahlo z leve (Z).

Potegnem, potacam nekaj grmičkov na poti in se odlepim od tal in nizko nad grmovjem zapustim pobočje. Tudi 300KV daljnovod je hitro za mano in letim naravnost naprej čez prvo dolino. Grički na oni strani se približujejo, občasno me celo rahlo dvigne, tik pred  njimi pa kar zadržim višino in se z bogato rezervo spustim čeznje proti reki Vipavi, za katero so že vidni redki lepi travniki, pa množica blatnih polj, kjer lahko pristanem. Na tej strani me celo rahlo dvigne, tako da se usmerim proti mostu (kjer sva z Erzom nekoč čakala Ščuko), preletim Vipavo in vseeno raje zavijem nazaj na lep in velik travnik poleg breskovega nasada, kjer pristanem malo pred glavno cesto (no, pa tudi ta lepi travnik je rahlo moker in močno blaten). Javim , da sem na tleh in da gre brez težav do sem. Novnov! Vesel kot radio 🙂 !!.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam že pripluje po nebu Samsa, ki nad zadnjim gričem celo zajadra in zavrti, potem pa v nizkem naletu pristane skozi zadnje breskvice na moj travnik. Tudi njemu se vse smeji :-).

Andrejev let

Andrejev let

Še pospraviva ne, pa že kliče Erzo, kakšen prasec da sem, ker mi je ratalo brez njega :-). Potem pa je tu že Mega in gasa proti Lijaku.

Zjutraj kilavo vreme in Erzo se najprej sploh ne odziva na tel.klice. Mega bi načelno šel, ampak po 12h, Andrej pokliče, da je za akcijo takoj. Damjan javi, da je v Istri mirno, vendar oblačno.

Ob 10.30 na Uncu prestopim k Andreju. Takoj se uskladiva, da greva na Vipavsko, Istra je predaleč za današnje nesigurno vreme. Burja na Kovku 5/7. Najprej na mojo traumo – Vrabče (Andrej predlaga, da me pelje gor, potem pa jaz njega na Planino).

Na startu čudovito, brez snega, suho in idealen (?) veter. Kakšne 4-5m SV, občasno sunek bolj z V. Ogledava si cel start in šavje na koncu je kar malo višje, kot je bilo zadnjič (sem že malo pozabil in v mislih zmanjšal njegovo višino 🙂 ). Andrej mi pomaga postaviti in potegnem in padalo je na mestu gor. In tako naslednjih 20 poskusov, ki se samo razlikujejo v zaključku. Enkrat mi ga sesuje, enkrat odcapljam naprej, pa kar capljam in me sploh ne dvigne. Enkrat podrem tik pred šavjem, ker sem še vedno na tleh. Enkrat sem že skoraj v zraku… Enkrat prekinem in se skotalim naprej. Enkrat… Dvigujem ga naprej in hrbtno, včasih me kar malo nese nazaj , večinoma pa je vetra ravno toliko, da stojim na mestu, čeprav ga rinem naprej z vso močjo (Andrej me sicer spodbuja, naj grem naprej z več energije, ampak jaz stojim na mestu…).

Končno se predam, zbaševa padalo v avto in gasa dol, do Ajdovščine in gor na Planino. Do konca kolovoza. Andrej bo startal kar z mojo že pripravljeno coto in tangicami, da ne zgubljava časa. Zdaj jaz njemu pomagam postavljati, ko nekajkrat dvigne in mu ga sesuje. Potem pa v šibkem vetru samo dvigne in elegantno stopi čez rob in ga že odlifta gor. Kakšnih 50 m nad start pridobi, potem pa se odpelje naprej ven. Z avtom odšibam dol in ga poberem na travniku pod startom.

Andrejev let

Andrejev let

Coto samo razpleteva in nabereva, zbaševa v avto in še enkrat gor, da odletim še jaz (tako bom vsaj en let danes za sigurno spravil pod streho 🙂 ).

Na vrhu zamenjava vlogi, potegnem naprej in odletim. Ne drži me tako, kot Andreja, zato se odpeljem kar ven (300kV daljnovodi spodaj me kar nervirajo in nisem preveč miren, dokler niso pod in za mano) zavijem v desno v smeri Vipave in vlečem, vlečem, dokler gre. Pristanem na majhnem travniku med trtami.

 še nekaj slik:  https://plus.google.com/photos/105472806995781682857/albums/5842952847264354929

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je Andrej že pri meni. Jaz bi šel še naprej, novim startom naproti (Trstelj,…) Andreja pa kar mine entuzijazem (ja, seveda, svoj izziv – Planino je odletel, zdaj je pa lakota in nesimpatično vreme prevladalo 🙂 ). Obrne in gasa proti Uncu…

Boris pa doma trenira na piko: http://picasaweb.google.com/110819241786089999262/Mg922013#

Boris doma

Boris doma