Današnji dan je sicer bil mišljen kot neletalen, vendar mi pod večer ostane zaradi prestavljene poletne ure še nekaj časa (1 ura viška dneva 🙂 ). In se hitro spomnim na bližnji projekt ob AC, ki ga še nimam.

Po nekaj minutah vožnje od doma parkiram ob pokopališču in v zahajajočem soncu na vrh grička.

Čeprav bi moralo biti nekaj V z desne, mi rahlo piha J za vrat. Postavim Rooka in malo čakam. Pa ni sprememb, zato odlaufam in speljem in se zapeljem v desno (sedaj pa me V močno ustavi) in stopim na tla pred preorano njivo.

Zoranov let

Pospravim in domov.

Ker je danes prekrasen dan, planirava z Alenko foto potepanje po Dolenjski in Notranjski z obiskom Blok, Slivnice in Cerkniškega jezera. Ampak, ker je na poti nekaj lokacij, kjer so (z moje strani) še neobdelani starti, bi bili ob taki zemeljski podpori bistveno laže realizirani. In sva dogovorjena.

Mimo cistercijanskega samostana oz. opatije Stična na zgornjo cestico, ki naju v položnem vzponu pripelje do zadnje osamele hiše, nad katero je Erzov start Stična. Očetu, ki se igra s sinkom poveva, kaj nameravam in oče in sinek se že veselita predstave.

Ker se mi start zdi malo kritičen, vzamem s tangicami raje Mentorja3 in odpešačiva gor na vrh travnatega pobočja. Alenka mi pod šavjem postavi padalo, jaz pa se opremim. Malo mi je tesno ob pogledu na verigo električnih stebrov levo od letalnega koridorja in hišo in drevesi desno.

Piha malce z leve (SV). Potegnem in speljem.

Lepo med in nad vsemi ovirami, še dvigne me malce, in že sem nad ravnino, kjer se zapeljem skoraj do drevesne meje pred Stiškim potokom.

Zoranov prvi let

Naberem in do ceste, kamor že pripelje Alenka z LCjem.

Še enkrat gor mimo samostana, le da se sedaj ustaviva že na prvi četrtini poti. Parkirava in po strmem travniku (čez ograjo za ovce) v zgornji travnik. Pod gozdom se ustaviva.

Alenka fotka in pomaga postaviti. Potegnem in speljem.

Lepo me vzdigne, še nekaj metrov naberem, pa kar drži, tako da se spet zapeljem daleč nad ravnino skoraj do potoka.

Zoranov drugi let

Spet naberem in v LCja, ki že čaka ob cesti.

Še na tale (skoraj) nov uradni start. Ko parkirava nad startom, ravno startuje padalec s svojo žensko zemeljsko podporo, ki mu asistira, pes pa nadzira situacijo.

Ko odleti, na mrežo postavim Mentorja3, ki ga z Alenko pripraviva za start.

Piha idealno po startu gor, tako da samo potegnem in sem po nekaj korakih v luftu.

Levo od starta me kar lepo dviguje in obetam si nekaj lepega jadranja. Pa mi očitno ni usojeno, saj ugotovim, da imam na levi strani komando in C-linijo delno nerešljivo zamotano. V prvem trenutku hočem kar dol, potem pa vidim, da razen nekaj več trenja na komandi in zavitih štrikcev, zadeva ni kritična in se sprostim.

Malo vrtim (laže v desno, v levo je precej neprijetno) in jadram sem in tja ob pobočju. Predhodnik in še eden pred njim, zlagajo na pristanku. Alenka fotka s starta in naredi nekaj res lepih posnetkov, saj vozim mimo nje tudi na isti višini.

Ker pa s tako zamotanimi linijami le ni najbolj prijetno, čez nekaj časa pristanem spodaj na travniku.


Zoranov tretji let – jadranje

Med pospravljanjem pride domačin jadralec s katerim lepo pokramljava o startu in lokalnem dogajanju, dokler se ne pripelje Alenka z LCjem.

In naprej na turistični del današnjega potepanja…

Za danes je Martin organiziral zaključno akcijo urejanja starta na Čeli gori. Ker sem potrdil udeležbo in ker že tretji dan prevažam material za prekrivanje starta v LCju, se kljub jutranjim vabilom za Ivanščico (kar se mi zdi za danes res dobra izbira), držim prvotnega dogovora. Ker pa je dopoldne še nekaj časa, se na poti v Cerknico najprej ustavim v Logatcu.

Z Rookom sva hitro pripravljena na vrhu grička. Občasno veter močno butne in ob enem takšnih sunkov mi napihne padalo in ga prlima na šavje zadaj. Hitro sva spet pripravljena (na srečo ni robide in trnja) in ko se umiri, potegnem in se zapeljem na polje spodaj ob burnem vriskanju malčkov iz bližnjega privatnega vrtca.

Zoranov let pred akcijo

Naberem in reinfuzo še v Ceknico na naslednjo lokacijo.

Vendar pa tu tako piha, da nemočno opazujem zadevo nekaj časa, potem pa pospravim in k Martinu domov še po nekaj materiala in orodja…

Na parkingu pri Dolenjem Jezeru še Jean in Mega z orodjem v LCja in gor proti startu.

Pot na start je zase avantura, ki jo Mega spodaj lepo opiše…

Ko se končno nekako le prebijemo na start in prijazno nakramljamo z MP-jevcema, se lotimo prekrivanja štarta: zgornji del za kupolo z mrežo, spodnji del s filcem, ki ga fiksiramo s klini.

Skoraj smo s prekrivanjem že pri koncu, ko se prebije (po naših navodilih) na start še glavnina z Martinom. Pomagajo še pri zalaganju robov s kamni, potem pa se lotijo še betoniranja panela s kamero.



Medtem pa je veter že nekaj upadel (čeprav občasno še kar sunki) in Jean že odhiti po letalno robo v LCja in v zrak. Ker naju z Megom pri betoniranju ne potrebujejo, sva hitro tudi midva z A klaso na sveže prekritem startu. Pravi užitek je po takšni temni preprogi postavljati padalo, saj prvič štrikci sijejo v vsej lepoti svojih barv na temni podlagi (da o padalu ne govorimo).

Mega v luft in nekaj za njim še jaz.

Potem pa polna urica prelepega mirnega jadranja ob pobočju levo in desno proti Gorenjem Jezeru ne da bi bilo bilo treba sploh kaj zavrteti.

Prvi v ugašajočem dnevu pristane Mega pri parkingu.

Megov krst novega starta

Komentar leta:Urejanje štarta na Javornikih. Kot je Srečko spodaj napisal (jaz tako točnega datuma ne bi vedel) je minilo 21 let odkar smo s padali tu prvič leteli. Tedaj je bil štart narejen kakih 30 višinskih metrov nižje in poln podrasti, ki se je zatikala v vrvice. Tudi zaradi tega smo ga le redkokdaj uporabili in sedaj tam rastejo 10 m visoka drevesa. Na tem novem mestu pa upam, da bo trajalo in se bo velikokrat letelo. Danes smo šli gor z namenom, da še malo bolj uredimo štart in nas na poti gor ustavi slovenski soldat, prijazen fant in pove, da naprej ne smemo, ker amerji na Počku nabijajo z minometi. Se malo menimo in ugotovimo, da po eni cesti nižje pa smemo in smo šli. Po dveh kilometrih evo spet vojak v križišču, ki pove, da naprej ne smemo, za 180 stopinj v rikverc po drugi cesti navzgor pa smemo. To je točno tja kamor smo hoteli. Gremo in na naslednjem križišču spet vojska, tokrat vojaška policija, ki nam po podrobni razlagi kam hočemo dovoli naprej in gredo z nami, ker jih je firbec matral kaj bomo počeli in seveda, da se prepričajo, da ne bomo zalutali kam kamor se kao ne sme. Prijazna možakarja, smo se pol ure pogovarjali in ugotovili, da mi in ona dva poznamo kar nekaj ljudi ki letijo ali plezajo, ker sta oba bila alpinista. [29.3.2019 21:08]
Srečko Žnidarič : Čela gora. Včeraj je bilo natanko 21 let od kar smo uredili start na Čeli gori in poleteli. Nato pa še nekaj startov tega davnega 1998, nato pa je šel start v pozabo in verjetno v grmovje. Do lani. [29.3.2019 18:49]

Naslednji je Jean, ki v nabiranju km potegne skoraj do Podskrajnika.

Jeanov let

In na koncu še jaz pred parkingom, ko je skoraj že tema (ostali, ki niso leteli, so pripeljali LCja v dolino).

Zoranov let

Lepše res ne bi mogli krstiti novi start.

Danes so bile sicer neke ideje o Pohorju (le tam je kazalo nekaj manj vetra), pa je dopoldne vsa Štajerska pokrita in je preveč tvegano tako daleč (pa še interesentov ni…).

Tako se odločim za projekte na Gorenjskem (glede na vetrovne izkušnje predvčerajšnjim na Dolenjskem).

Tule sem se že enkrat pripravljal, pa pospravil, ko je kmet začel zalivati z gnojnico. Do danes so vizualne in vonjalne posledice že izginile in travica že poganja – ni tako kot kaže slikca mojega skoka, ko sem ujel trenutek zatišja med menjajočim se V (generalnim) in Z (termičnim).

Zoranov prvi skokec

Malo naprej proti Povljam je naslednji travnati rob, ki ga še ni nihče odletel. Postavim in prvič potegnem, ko ne piha nič. Grem še enkrat nazaj, da bi bil malo daljši in počakam na nekaj več vetra – pa pride sunek, ki me sicer bolj nabije v zrak, pa potem spusti, da nisem nič kaj daljši.

Zoranov drugi in tretji skokec

Ko se vozim domov, me Erzo zaslišuje, kje da sem in zve, da je to nekaj novega. In takoj objavi iz svojega lagerja start, ki je naprej gor po robu v naslednjem sadovnjaku: Babni vrt. Da mu ne bi prevzel lokacijo starta…