Zaradi močnega JV vetra smo štartali na Gozdu ( kaj nudi Gozd je opisano 2 rubrike višje ) ,  slikali kočo na Kališču in štartni  marker blizu vzletišča na Gozdu in nato odleteli direktno v Godič pri Kamniku. Tudi tekmo na piko je bilo nemogoče speljati in tako so nad Godičem lahko videli le pilote, ki so prileteli iz smeri Ambroža ( poleg liga pilotov še nekaj rekreativcev ).

Naši so se kar dobro odrezali 10. mestom( Primož ), cca 23. do 25. mestom drug za drugim Slavc, Erzo in Cac.

Neuradno je prvi priletel Grah Marjan, drugi Novak Marko in tretji Vidic Jurij.

V cilj jih je priletelo okoli 40 pilotov, natančnejše podatke pa objavim, ko jih dobim.

Ali bi radi leteli , kadar nabija zahodnik. Če niste za baloniranje, tako kot to že lep čas tudi meni ne ugaja, potem se napotite ali na Lijak, ali pa na Gozd, kjer imate tudi kombi, da vas pelje na štart. Seveda so glede vremena tudi izjeme, a večinoma se da leteti. Ta dan smo se Grega, Boštjan, Mojca in jaz vozili brez problema na 2200 in ni bilo problema ne z vetrom ne z prevelikimi dviganji. Na štartu je sicer kar lepo pihalo, tako da si imel vtis , da močno piha zahodnik. Takoj po štartu sem ugotovil, da je to tudi zaradi termike in višje ni bilo problemov.

Erzo, Primož in Grega so opravili prelet Zabočevo — Pivka ( Parje, Zagorje ). Tam jih je ustavila velika senca in kar močan zahodnik.

Okolica Zabočevega je delala “s polno paro” , tako da ni bilo problema nabrati višino.

Kljub oblačnosti se je dalo sukati v termiki do 1100m. Mojca, Boštjan, Dušan in “jest” smo štartali na novem štartu za Krimčkom ( opis dostopa je na straneh starti ), saj je višji in tako je lažje najti in izkoristiti termični steber. Pristali smo tik pred dežjem in zadovoljno odšli domov.

Posamezno smo tokrat slabši in s tem tudi kot klub dosegli 12. mesto. Slavc je 16., ostali pa izven trideseterice, kateri dobijo točke. Nekaj pa jih je zamudilo tekmo in so le zajadrali nad Kisovcem, kjer je bila termika vsake toliko časa kar močna. Po razglasitvi smo šli na različne konce, ker se je nebo tam zaprlo. Mojca, Boštjan in “jest” smo navili 2400 nad Rakitno in zaradi pozne ure( 18h ) nisem odletel nikamor, Mojca pa do Slivnice. Zatem smo v Rakitni zalili dva novopečena, katera sta prvič prebila višino 2000m.
REZULTATI TEKME

Ta dan je kar močno zapihalo in Erzo ter Primož sta v družbi Daneta-(Finesa), Mega-ta (Nut) in Petra – (Volta) letela z Lijaka proti Pivki, kamor so bojda napovedali pristanek. No, polje proti Postojni je kakor večinoma bilo brez sence, ki bi jo naredil oblak in spet je šlo le do Hruševja, le Mega je potegnil z okoli 2000 m nad Vipavo kar nazaj proti Strmici in splačalo se je. Slišalč sem ga, ko je rekel, da Strmico zapušča z 1900 metri n.v. in že sem gledal po oblakih, ki so bili nad Pokojiščem veličastni. No ja, Vrhnike ni preletel, Bezuljak je pa pri tistem vetru, ki sem ga videl na avtocesti proti Postojni, vseeno lep dosežek.

Vse te dneve, ko piha vzhodni veter, je letenje na Zavrhu lepo in včasih malo pestro ( od malo močnejšega obtekanja pa do bežanja zaradi nevarnosti , da te potegne v oblak). To zadnje se je dogajalo 12.05.98, ko sem s tandemom moral povleči res velika ušesa. GROZLJIVO, a še pravočasno. Še pravi čas pa je Boštjan odletel proti Primorski in pristal v Postojni.

Oba dneva sta minila v vzhodnem  vetru. Prvi dan je bil prelet dolg čez 90 km, drugi pa okoli 50 km. Oba dneva ni nihče končal discipline zaradi močnih dolinskih vetrov, prvi dan v Tuhinjski dolini, drugi dan pa na zahodni strani Golte, saj je vzhodnik pihal proti Logarski dolini in v takem vetru se lahko le hitrejše letalne naprave (letala in zmaji )brez problema prebijejo.

Na splošno pa je bilo zelo lepo, saj sem tam letel prvič in sem spoznal iz zraka še ta del Slovenije.
  

Končno spet lep dan za let s tandemom na Vrhniko. Še prej pa na 1800 metrih kroženje nad Borovnico. “Potnica na tandemu” se je zelo nevarno navduševala nad letenjem.  Ura letenja in 700 metrov nad Vrhniko ni kar tako. Mojca in Grega pa sta poskusila proti Primorski, a je bilo že malo pozno ( štartali smo ob 5 h ).