PETI DAN: Resnici na ljubo je treba povedati, da je obstajal tudi četrti dan, ki pa ga Slovenceljni nismo štartali, saj se je dan iz oblačnega in koprenastega dopoldneva z veeeeliko vetra v 15 minutah razvil v lepo cumulusno nebo z nekaterimi oblaki razraščenimi preko meje in smo se odločili, da nam ni treba. Edini ki so povlekli: dva domača in Amer so curnili. Le eden do max 30 km. Popoldne se je veter ustavil, neviht pa ni bilo, vsaj meni pa je bilo kar slabo, ker nismo leteli, ko sem z bazena zijal gor v oblake.
Danes so bile po robovih kontinenta fronte z nevihtami, mi pa nekje vmes, kjer je bil premočan veter s kako plohco.
Pozno popoldne (prava ura štarta je 16.48) se oblaki umaknejo proti severu, kjer lije, mi pa edini (drugih ni) izkoristimo (no ja dva od treh), vetrovno nepozornost in modro nebo ter ga navrtimo!
Direkt s spet utrganega vinča na 3000m, ko je teren spodaj le 100m. Malo se še poigravam z mislijo ali bi bilo mogoče odleteti 100, če bi se še naprej držal visoko za finalni let, ko me usodno sklati, pa še senca oblakov na zahodnem nebu lepo dopolni mojo curažo.
Erzov let

Erzov let

Res prelepo popoldansko letenje, ki me je spominjalo na tako lansko v Patuju, posebej še, ko sem moral, zato ker retrive ni smel na privat kamionsko pot v polje, kjer sem pristal, kot takrat skozi gozd do ceste, le da tokrat po kengerujskih stečinah, same kengeruje pa sem na pristanku v tropu videl skakati prav blizu skozi pšenico v taisti gozd.
Komentarji (4)
  • 1.Gvido Jager : Se mi zdi, da ti je ratal svojevrsten rekord: med navijanjem stebra na 3k- si naredu 12 km tracka, ha-ha, LP celi ekipi, GJ 🙂[30.11.2014 14:08]
  • 2.Janez Kocjan – JanKo. : tolk nazorni komentarji, da b sam še letene blo bl realn! srečn še naprej! ;)) ;)) [30.11.2014 16:29]
  • 3.Roman Debevec : Zelo barvito! [30.11.2014 17:25]
  • 4.Franci Reven : Uživaj in ne valjaj se preveč po bazenu,tja dol si šev letet. [30.11.2014 18:52]

Ravno začnem zjutraj gledati slike s terena, ko pokliče Slak, kam da gremo 🙂 . Seveda me to dodatno spodbudi in takoj najdem nekaj svetlobe v sluzu in meglenem mraku, ki se zliva nad večino SLO: okoli Gorice je nekaj modrih lukenj 🙂 . In z Istokom včeraj dogovorjen obisk Korade (Kuuka in še kaj…) je izbran. Mega in Manca sta tudi za, Mateja & Luka ne.

Poberem Slaka, do Železniške, kjer prisede Manca in še Mega na Uncu. Istok med potjo odpove vodniško-šofersko sodelovanje (poroča pa o mokroti nočnega dežja in delnega sončka v Goriških brdih). Manca na Razdrtem malo navija za J smer (Socerb – Obala…), češ da se na Goriškem že zapira. Ampak jaz odvijem LCja dol proti Vipavi in iz meglic že posijejo prvi žarki.

V Gorici je še lepše in ob Soči gor do Plav. Čez most in z nekaj iskanja pridemo na sam vrh Korade. Pri koči ne vedo nič o štartu, zato se spet opremo na Megov spomin.

Malo nazaj dol in parking in pešaka z robo na start (kar je travnat pomol, s podivjano metrsko travo). Pod robom pa še stopnička v obliki napol zasutega strelskega jarka. Malo sicer zmajujemo z glavo (tudi piha skoraj nič in nekoliko z desne – JZ). Ampak Mega trdi, da je to pravi start Korada in začnem postavljati (mene še najbolj skrbi gmajna in griči brez vmesnih pristankov do travnikov v Plavah). Ostali mi pomagajo postaviti. Malo čakamo na primerni dih vetra, Mega in Luka na robu, Manca kot štarter ob meni.

In potegnem Rooka, malo onegavim, da se stabilizira in odlaufam čez rob. Speljem čez strelski jarek in potem po putru naprej. Najprej sem malo nervozen in se naslonim bolj na levo pobočje, ko sem pa bliže Soči, vidim, da so tudi ob reki nad Plavami uporabni pristanki. Nad Sočo spet bolj drži, zato podaljšam proti Plavam in nekaj nad pristankom celo prvič popiska. V dolini pa veter malo meša in moram z nekaj guncanja pristati v smeri proti toku (proti S).

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem pride lokalec Zlatko Koren, malo za njim pa tudi naša trojica, ki jih moje letenje ni spodbudilo k sledenju…

Ker je delno sončno in še dovolj časa, nadaljujemo po Korenovih navodilih dol po dolini do odcepa in na levo gor (najprej kmečki turizem, potem makadam, potem smo malo predaleč na Poti spominov Soške fronte, nazaj do odcepa res ozkega kolovoza in drajsajoče ob šibju po tem ozkem kolovozu startu naproti). Ko v skladu S Slakovo navigacijo pridemo dovolj blizu, ustavimo.

Slak in Manca gresta iskat start, midva z Megom pa po centimetrih obrneva LCja na simbolični razširjavi kolovoza (ne morem verjet, na kakšni ožini se da LC obrniti 🙂 ). Vzamem Rooka in tangice. Nekaj metrov naprej se odcepi nadelana potka gor in po treh minutah sva z Megom na čudovitem startu (skoraj kot na Gozdu 🙂 ).

Edino, kar je narobe, je to, da piha v hrbet (SV namesto karkoli od J-Z). Pridružita se še Manca in Slak in zmajujeta. Z Megom pa si medtem pogledava travco, ki se nekaj m spušča do roba na SV in se spodaj od stopnice nadaljuje v gosto šibje in gozd. Meni je izvedljivo, sploh, ker piha lepo enakomeren SV. Jaz v tangice, Luka in Manca spedenata Rooka.

Malo počakamo, da spet pihne po krajšem premoru in potegnem in lepo drži nad mano … in stopim čez rob in speljem. Po putru proti Soči/Anhovu. Zaradi varnosti (ob Soči okoli Anhovega vidim veliko drotov, bajt in malo pristankov) raje zbijam in pristanem na lepem travniku pri Gorenjih Desklah.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim v mokroti trave, ko pridejo z LCjem (spet nihče drug ni hotel odleteti).

Sonce se poslavlja, dan pa tudi, tako da sforsiram, da se hitro odpeljemo še na Lijak, da bi se vsaj kdo od njih vrgel dol.

Ko pripeljemo nad start, je tu le Lucija, veter pa piha rahlo dol. Kljub dostavi nobenega ne zamika in na koncu odpeljemo še Lucijo dol.

Pri Slamiču prevzamemo še Deluxovo stestirano padalo in na zaključno pojedino v Picerijo Grad.

Super dan (meni prav gotovo 🙂 ), pa še na sončku smo bili.

 

Danes je pa res povsod ena sama megla in sluz. Skoraj se že predam, pa pokliče nekaj pred 12h Boris, če bi kam šel 🙂 . Ker nimam predloga, sam predlaga Sabotin. Takoj sem za in Boris že preveri z Istokom vremensko situacijo. Trenutno doli sicer dežuje, ampak mogoče potem ne bo :-).

13.30 Mitnica. Skozi Gorico pod Sabotinom do parkinga ob pristanku, kjer naju že čaka Istok. Z LCjem daleč naokoli po SLO varianti gor. Na predzadnjem ovinku ustavimo (v resnici bi lahko šli še naprej za en ovinek proti koči, ali pa po cestici naprej na italijansko cesto in gor do kasarne).

Pešaka po cesti in počez do kasarne. Za nekaj trenutkov je še sonce malo posvetilo skozi oblake. Postavi Boris svojega starega Tritona, jaz pa med tem v tangice. Razdrapan položen travnik je lepo suh in Boris zalaufa. Triton kar noče gor, potem pa ga po nekaj laufanja le dvigne in spelje. Ker pa je že na koncu čistine, z nogami malo pobrca po šibju in zavriska, ko je čez. Malo zavijuga in se odpelje proti pristajalnem travniku.

Borisov let

Borisov let

Istok mi pomaga postaviti Rooka in sprostiti štrikce iz šavja na startu. Potegnem in ga imam takoj nad sabo, odlepi pa me šele po nekaj laufanja (vendar dosti prej kot Borisa). Brez problema nekaj m nad grmički in proti dolini. Enakomerno curim in se razgledujem po Gorici in Goriških Brdih. Na pristanku veter malo obrača, tako da pristanem točno v nasprotni smeri kot Boris in položim padalo v mokroto travnika zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Otrebiva male polžke s padal in sva že na cesti, ko pride Istok dol z LCjem. Vesel kot radio :-).

Na poti nazaj oddava še Borisovega Queena Slamiču v testiranje in v dežju nazaj proti LJU.

Komentar leta: TRETJI DAN: Danes se je obrnil veter v SV, kar domačinov in ostalih ne zanima, zdi se, da bo res bolj slabo, vsaj veter je švoh, ko se prvič in sploh začnejo v daljavi delat prve baze.
In spet sreča v nesreči: grem prvi, na pol poti na 330m (poden 100) na gor se strga roza varnostna vrvica (Fridau, ne rabiš razumet, vi tega nimate), ki naj bi se strgala pri preveč sunkih (?). Prav tedaj se začenjajo delat baze prav blizu piste. Jako se potrudim in se poberem iz 225m. Prav kmalu na 2000 pomočim prvo avstralsko bazo. Vsi me sprašujejo kako kaj Triton 2. Danes me je sprašil kot M4 nikoli (ali pa sem že pozabil). In razgledi… (glej slike).
Včasih pa se prav zgubim v ravnini, ko ne vem več dobro s katere strani sem priletel in kam letim, saj ni oslonilne točke oziroma piha premalo, da bi te kar nosilo. In najlepše je ko ga 18:28 s 500 dvignem na 2000 za finalni dolet, ko pristajam 19:23, 50 minut pred sončnim zatonom.
Erzov let

Erzov let

Res se mi zdi fino, da lahko takorekoč z iste piste letiš v tri različne smeri! Pome pridejo 21:40, že v mraku, da moramo potem prespati v Bendigu, ker je še predaleč do doma, Barb, voznica pa nas ne pusti za volan, saj vozijo po napačni strani ceste.
Ko pa pred tem sedim v temi na cesti in čakam moj prevoz in tole pesnim, ugotavljam v preobilici časa, da v tej državi Viktorii kengerujev ni na spregled (se pa zjutraj ob 7h na poti domov na high way posede cela jata rdeče-belih papagajev (gala) in se umaknejo v zrak poslednji moment)!
Še Gregorjev let
Gregorjev let

Gregorjev let

Komentarji (8)

 

 

Danes enako sluzasto kot včeraj, občasno že tu in tam kaplja. Že od jutra iščem kje bi kaj bilo, pa je še na Vipavskem deževalo (in seveda burja 10/15). Ko burja tam malo upade, so tudi ceste že bolj suhe, megla pa itak edino tam doli ni skoraj do podna. Pokličem Borisa, ki je za akcijo (če se mu ne bo dalo v mokroti padalo vlačiti, bo za šoferja, pravi…).

Okoli 13h na mitnici. Do Ajdovščine in na levo na Planino.

Najprej iščeva dostop do Planine (=hrib) nad Planino (=vas) in prideva po kolovozu do startnega travnika. Pri avtu se hladen zrak zliva dol po pobočju (pokaže trakec). Po mokroti na vrh hriba, kjer je startal Erzo. Čudovit start. Piha popolnoma z desne, delno poševno dol po hribu. Mokrota, tmurno vreme, napačen veter -> drugič bo bolje 🙂 . Nazaj do avta in na klasičen start Planina.

Tu piha tudi občasno z desne, piha pa tudi gor (vse je zelo nežno). Boris ne bo postavljal v to mokroto, jaz pa seveda bom. Tangice, Boris mi raztegne Rooka.

Ko potegnem prvič imam padalo lepo nad sabo (malo bolj pihne lepo gor), pa se po gosti mokri travi spotikam levo proti kandelabru in se tu dokončno spotaknem 🙂 .

Prvi poskus

 

V drugo potegnem malo niže in gre padalo krasno gor, tako da grem do roba in speljem. Lepo drži, malo še zajadram levo desno.

 

Najprej bi šel po grebenu na levo (z vetrom), pa me moti predvsem daljnovod spodaj, ki ga v tej sivini sploh ne vidim dobro – kako in kje poteka. Zato obrnem v desno, proti Vipavi in se z dvigovanjem zapeljem daleč ven, potem pa počasi curim na desno vse do vasi Slap.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je Boris že pri meni in v popoldanskem mraku je za danes konec …

Komentar leta: Tokle zmorem, edini 1x scuru (sploh prvič na vinču direkt scuru, so nekaj probavali nov vinč in še prav potegnt niso znali – sem bil direkt za 1. probo). Ko scurim 1km stran
Erzov poskus

Erzov poskus

pomaham na cesto prvemu avtu, kot doma v Sloveniji in res džip se zapelje po brežini dol na travnik, robo vržemo na kason in že smo nazaj.
Šenkano, 1x se poberem s 134 m, ko je poden 100!
Erzov let

Erzov let

O ja, kengeruji pa so na poti nazaj tik pred nočjo in že v mraku na polno skakali po cestah. Rjavi in rdeči.
Komentarji (4)

Gregor pa je odletel tole:

Gregorjev let

Gregorjev let

O Ščuki pa nič 🙂 … Najbrž sploh ni letel 🙂 …

 

Danes vse sluzasto in megleno. No, mogoče Primorska ni sluzasta, je pa vsa pokrita in na Kovku zjutraj 15/23 SV. Na Dolenjskem je NOTAM, na Gorenjskem pa kaže manj vetra.

In grem pogledat na Gorenjsko kakšne nižje kuclje. Najprej hočem na Petra, pa je toliko megle, da po Begunjah raje zavijem na Bled in pod Hom v Podhom. Tu se vsaj sluti, kje je start. Parkiram avto pri cerkvici in ob robu gozda na start.

Iz megle se kar cedi in sem že ves premočen. Razgrnem Rooka v mokroto, v tangice in speljem. V ravni črti po putru na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

 

Pospravim mokroto z mokrote v mokroto…

Do cerkvice me zapelje prijazen domačin, ki je ravno pobral 4 otroke v vrtcu.

Ker je še vedno zmeren mrak in je do teme še 2 uri, se zapeljem še v bližnjo vasico Višelnica. Parkiram pred kolovozom in pešaka po cedeči travi na Višelnico.

Postavim na svoji lokaciji na mokroto strmine (ne vem zakaj vsi tisti redki startajo bolj proti V na položnem ?).

Potegnem in se skozi redko meglo odpeljem dol na moker travnik ob glavni cesti Gorje-Pokljuka.

Zoranov let

Zoranov let

Zdaj je že vse za ožet…

Do vasice zgoraj me zapelje prijazen domačin, ki je ravno pobral 3 otroke v vrtcu 🙂 …

Komentar leta: Že ko me Goopti v nedeljo (23.11.) 12.30 sname na pumpi na Vrhniki se bojim dolge poti in tega, da nas najprej pelje Air France za katerega je znano, da so lastni reprezentanci za 7 dni izgubili prtljago – padala!

V Benetkah avion štarta ob 18.25 in letimo v rikverc proti Parizu, kjer ob 23.30 naprej proti Kitajski. V Guangzhou, ki šesto največje letališče na svetu in po novem kot vozlišče zamenjuje Singapur in Hongkong skupaj priletimo ob 1825 po lokal cajtu (24.11.) po 12h urah poleta.

Ne vem če veste, da je cca leta 1200 kitajski princ izplul s 1000 džunkami (ladjami) na morje in v treh letih obiskal Indijo in Afriko. Poveljniška ladja je bila dolga 120 m, medtem ko so bile lupinice od Krištofa dolge 30 m in so bile tri. Toda, ko se je po treh letih vrnil domov ga je mama za ušesa, da to pa že ne, da ona ne bo videla lastnega sina 3 leta in dala vse ladje požgati in od takrat se je staro kitajsko cesarstvo obrnilo navznoter in ni več plulo po morjih. Zdaj si bodo svet vzeli, kakor bi jim brez mame bilo namenjeno že takrat.

Ob 21.oo naprej do Melourna, kjer po 9.5 h pristanemo 9.00 (25.11.) Tako vržemo proč dan imenovan 24.11., ki je glede na vse za nas dolg le nehih 17h. Ujamemo še trolo do Southern Cross, kjer 12.05 na vlak do Wangaratte, kjer nas čaka Brian, ki nas bo vozil in lupil denarja. Dostavimo se v Deniliquin, 245 km severno od Melbourna, kjer ob 19h po 42 urah z Vrhnike pademo v postelje.

Danes itak ne moremo spati in smo budni pred šesto. Ob 8h na pisto kjer nekateri prvič piskusijo towing vinč. Ko zamenjamo pisto, kot tretji po odklopu še najvišje poberem in scurim, ko hočem prijet prva dva odletela. Tik za mano pupa, ki jih potem odleti 291. Baz ni, leti pa tudi 75 km/h. Sicer še en Nevidni in en Gregor, o kengerujih pa nič.

Erzov let

Erzov let

  • Zoran Gaborovič : Počasi, pa ziher [26.11.2014 16:05]
  • 3.Frenk Lokovšek : Erzo lepo letenje v AU. [26.11.2014 17:02]
  • 4.Pavel Kante : V Wangaratti sem pred časom – (30 let)-kunce,divje prasce in enga kenguja( iz strahu ) poču!Še dobro,da so bili z menoj samo jugo zdomci:)))).
    Srečno! [26.11.2014 17:26]
  • 5.Uroš Novak : A si eno nulo pozabu pri kilometrih 🙂 ,sej mate še cajt ,uživajte ! [26.11.2014 20:46]
  • 6.Zoran Gaborovič : Sprosti v Google+, slike so zaklenjene… [26.11.2014 23:46]
Gregorjeva

Gregorjeva priprava

Komentar leta: tale in še prej 5 šolskih štartov

Gregorjev let !

Gregorjev let !

Komentar leta: v sedmo gre rado
Komentarji (7)
  • 1.Zoran Gaborovič : Bravo, kaj pa Nevidni [26.11.2014 16:04]
  • 2.Luka Volk : Cestitam!!!pa sej ste kumej 1.dan:) [26.11.2014 16:27]
  • 3.Pavel Kante : V Griffthu, Narranderi in Wagga Waggi pa sem že bil.Takrat še nisem vedu,da se v tistih krajih lahko tako dobro leti.:([26.11.2014 17:17]
  • 4.Egon Surina : toooo PALJUŽIN. čestitam,pa l.p. [26.11.2014 18:23]
  • 5.Jožko Surina : A bravo 🙂 Lepo si to odletel. [26.11.2014 18:43]
  • 6.Rajko Sila : Kar nekaj nas je, ki nas zanima let nevidnega dela jate. [26.11.2014 19:33]
  • 7.Andrej Erznožnik : 120 [26.11.2014 22:59]