Ana za vikend pomaga v koči na Poreznu. Jaz pa cel vikend dežuren na šihtu. Ampak ker je za to delo opravit včasih dovolj samo telefon in 4G in ker so mrčasti dnevi z močno inverzijo sem se odločil eksperimetnirat.

Projekt: Na joto na Porezen.


Anin posnetek sončnega vzhoda iz Porezna

Ni bilo težko zvabiti še Kastnerja, odločiva se pa za 2 poskusa. Optimistični: iz Škofja, ter če ne bo šlo, pa še enkrat iz Vrš. Pri Eti se dobiva 11.30 vsak s svojim avtom, ampak skušam optimizirati logistiko in SMSnem Tatjani, če je za akcijo. Tudi nje ni bilo težko prepričati, vendar ima čas šele po kosilu. Na parkingu pri Eti rešim še četrti klic od petih (beri: šiht).

Na Škofje se odpraviva sama. Na štartu nič vetra ali rahlo na gor. Proti Poreznu opazujeva bazice, nad Škofjem nič. Vseeno sva mnenja, da ni za čakati in odrineva. Malo vrtenja a nad 1000m ne gre. Jaz, kot kao poznavalec terena, tiščim nizko proti Poreznu v upanju da bo kaj, a nad Trebenčami sem premagan. Domen pa pristaja za šolo v Cerknem.

Škofje - Domen

Škofje – Domen

Škofje - Jean

Škofje – Jean

Aktiviramo Tatjano za retrieve in smo že na poti na Vrše. Tam je sape bistveno več kot na Škofju, plan izgleda, da bo realiziran. Jaz se nič ne obotavljam in sem vpet še predno Domen prisopiha za mano. Ko odloži nahrbtnik sem že v luftu in se peljem vzporedno z grebenom. Prav dosti gor ne gre, izgubljam pa tudi ne. Nekaj časa delam osmice pod vrhom, pa sem le nižji, nato zajaham 4m/s raketo (steber dneva), ga prehitro zapustim in odvijem v pristanek. Napaka, prenizko, ko zapeljem stran od grebena zopet močno izgubljam. Ponovno mučenje, lizanje grebena do vrha. Pričakujem mirne razmere na vrhu (glede na to kako je vse švoh v luftu), a me v zadnjem doletu sploh ne spusti, padalo mi začne malo razmetavati, moram obupat, drugače bom okrasil spomenik na vrhu.


Poskus pristanka

Ponovno poberem nad štart, odločim se pristajati na malo strmejšem grebenu – pašniku konjev, kjer sicer malo rotorja bo, ne pa toliko kot na vrhu – tudi gor ne bo šlo, kot je šlo na vrhu. Končno uspe, preplašeni konjički pa zdrvijo mimo mene (glej posnetek).

Domen do tega trenutka še ni poštartal na vršah, jaz odnesem padalo do koče, nato na live trackingu opazim, da je Kastner v luftu. Ponovno grem na vrh spremljat pol urno mučenje-pobiranje in pristajanje na pašniku.


Posnetek je samo fly-by, brez pristanka

Jean - Vrše-Porezen

Jean – Vrše-Porezen

Domen - Vrše-Porezen

Domen – Vrše-Porezen

 

Končno. Oba sva gor. Pri koči naju pričaka prigarana jota – cilj današnjega dne.

 

Do sitega se okrepčava, Ana in Alenka zaključujeta izmeno, midva greva pa še malo poletkat. Čas je za dol. Sva prelena da bi pešačila dol, zato se odločiva štartat na samem vrhu – piha pa jugozahodnik, direktno v najbolj strm greben Porezna – iz tega dela malo nižje je pa prepadna stena.

Nekaj časa se mučiva za robom, dokler ne ugotoviva, da ne bo šlo, dokler se ne postaviva nižje. Težko se je naštimat, tla se ti izmikajo pod nogami. Jaz poskušam, pa imam eno kravato za drugo. Končno padalo postavim v zid, gre gor lepo, potem ga malo zarotira (sunek iz Z), se odločim prekinit, zaviram tisto stran ki je še v luftu, in ko začne padati dol, zagrabi tista stran, ki je na tleh! Cela plahta dobi energijo in me vzdigne iz tal. Ni več prekinitve – poletim. Uspešno.

Domen za mano z manj adrenalinskim štartom in nekaj poskusih tudi odrine.

Tačas pa jaz zapeljem na zahodni (v bistvu severozahodni…) greben kjer je koča, misleč, da je močan Z (vsaj po občutkih v zraku in opazovanju pri koči). No, ni bil. Samo rotor, ta je pa močno oblival zahodni rob in me sklatil z višine in močno odrival stran od grebena. Vrnitev ni več mogoča. Ponovno moram pristati, prepešačim do sedla (pešpot proti planini Otavnik). Tam je greben nekoliko manj strm, veter sicer naj bi bil iz strani, a se kanalizira po obeh sedlih, tako da imam OK pogoje. V luft elegantno (tokrat brez posnetka).

Domen - Porezen

Domen – Porezen

Jean - Porezen

Jean – Porezen

Nekaj časa drgneva vrh Porezna, jaz se enkrat odpeljem še do Vrš pa nazaj na Porezen – na vrh ne pridem več. Pa nazaj na Vrše, pa nekaj časa krožim tam, jadram s kanjami in opazujem eno kako opravi potrebo kar med letom. Malo zastolira, nogice da naprej pred sabo, kakor da gre v pristajanje, dol pa pade bel pljunek. Domna pa ves čas opazujem na Škofju, kjer se je odpeljal že precej zgodaj in vztraja že dobre pol ure (poskus top landinga).

Pridružim se mu in oba pristaneva. Na Škofjah rešujem problem s signalom (sem bil skoraj 2h offline, peti klic me še čaka), vidim da še ni nič, nato oba odrineva in po nekaj wingoverjih sva na tleh pri Eti.

Domnu se je pa pri Touch & Go celo ljubilo prekinit track

Domnu se je pa pri Touch & Go celo ljubilo prekinit track

Peti klic pa opravim lepo v miru v Cerknem.

Če potegnem črto, top šit super dan, vse po planu, a ni za ponavljat. Toplanding na Poreznu je zahteven – greben je strm in skalnat, pastirske ograje in spomenik je tudi ovira. In čeprav je v zraku mirno in skoraj nič termično, je na vrhu skoraj vedno rokenrol. Štart na JZ je tudi precej zahteven iz vrha.

Domen pa v tem dnevu odkljuka tri nove štarte!

Hvala Ani in Alenki za joto, Tatjani za logistiko in Domnu za družbo.

Danes dežuram na šihtu (in mogoče še cel vikend… ?!) in me srce boli ko vidim plane za Buzet. Malo se tolažim, da mogoče danes le ni ta pravi dan. Nikomur ne privoščim curaže, a po prvi mi je malo odleglo 🙂 Na Live tracku vsake toliko pogledam kje je kdo, pa vidim da tudi Pojetu ne gre, ampak vseeno lepo grebenčka. Štus pa pokaže, da kdor zna, zna. To me tudi nekoliko potolaži, češ saj če bi šel na Buzet bi itak prvi scuril in še cel dan čakal in pobiral ljudi okrog 🙂

Vseeno začnem planirati za večerno jadranje, kar tandemsko. Nekaj potencialnih potnic je takoj za, a veter na Slivnici, kjer sem namenjen, se ne umirja. Domen je tudi za akcijo, v bistvu že od 15h čaka kar pri pumpi. Jaz se odrešim sestankov okrog 16.30 in odrinem v Cerknico. Če ne bo tandem, bo pa solo. Ob 17h, še vedno nič boljše, sunki 12. Domen predlaga alternativo Racna gora. Prava odločitev! Naložim se h Kastnerju, od MegaBajta in Erzota dobiva nekaj navodil kako priti na štart, za vsak slučaj pa vžgeva še navigacijo, ki naju pelje točno po prej podanih navodilih. Ko pustiva avto izbereva napačno pot in prideva kakšnih 100m nad štart, kjer se pot tudi konča. Malo poskušava še backtrackat, potem pa kar skozi goščavo v ravni liniji do travnika. Ves čas sva skeptična ali bo vetra premalo, a na štartu je bilo idealno.

Odrinem prvi, malo levo desno, potem pa je pripravljen še Domen. On se odpelje kar nad ravnino (zaradi slabega počutja), jaz se čudim, ali mar spodaj ne dela več? Ujamem še Faaco in Igorja po postaji, kjer si izmenjamo še nekaj besed, potem pa pokličem še Domna po postaji, ker ga ne vidim več ne v zraku ne na tleh. On pa lepo vrti daleč kar nad ravnino. Grebenčkanja se tudi jaz hitro naveličam in se odločim sprobat in res drži, čeprav nisem bil ravno tako daleč. Kastner pa pade iz stebra in pristane.

Ker imava samo en avto sem še začel študirati o toplandingu na Dolenjih Poljanah. Kastner to namero hitro opazi in jo (že drugič) po postaji odsvetuje. Vseeno se odločim povohat, ali je res zrotorizirano. Pa niti ni bilo, a veter je oblival travnik od zadaj (V, JV ?!). Rukalo ni, a hitrost proti JV sem imel cca 15 km/h na trimu, ven iz grebena pa 40. Spuščalo tudi ni, malce dvigalo, a ko me dvigne par deset metrov višje je pa začelo brcati, smer vetra se obrne nazaj na Z/JZ, na trimu imam 5 km/h ?!?!

Premislim se eksperimentirati v tako močnih vetrovih, vseeno se še enkrat zapeljem čez štart, pogledat ali je tam možno pristati. Smreke so visoke, prostora ni veliko, v močnem vetru je tudi precej zvrtinčeno.

Nič potem pa z vetrom dokler gre. Vsaj tako sem si mislil. Najprej je šlo 50, nato 30, 20, 10, 5… Komaj se prerinem čez Markovec, nato pa nižje pri tleh veter popolnoma popusti, na ničlo.

Kastner se medtem odpravi vprašati domačinko za pot gor, ta pa mu zabiča da peš že ne bo hodil, da ga ne bo imela na vesti, če naleti na kakšnega medveda. In ga je odpeljala do avta 🙂

Lepo se je poklopilo. Pa še nov štart za oba!

Kastner - Racna gora

Kastner – Racna gora

Jean - Racna gora

Jean – Racna gora

Ker je J.L. & Co. čez vikend šla v Bassano, pa že včeraj nismo šli tja, kjer so potem lepo leteli, smo se dogovarjali, da bi šli danes, saj je podobna napoved. Pa tudi danes ne bi šli, če ne bi Domen zjutraj začel provocirati.

In sem bil takoj za – edini: ne Erzo, ki je svojo serijo že rešil na nedeljsko jutro,

Erzov let

Erzov let

ne Mega, ki je imel neko nujno delo, ne Manca, ki ni hotela še tretjič iti v neko nesigurnost letenja, ne Luka, ki že mora biti iz varnostnih razlogov blizu Mateje, ne… Domen javi še Jeanu, ki je pa takoj za (novnov, pa še rešil se bo službe na Kobali 🙂 ).

Domen me pobere pri Hoferju in dol. Pri Lijaku naloživa Jeana in naprej v deželo Laško. Malo zgrešimo v Videm, pa se spet najdemo in mimo letališča v  Trevisu (kjer sem bil pred kratkim 🙂 ) proti S v Bassano.

Zaparkiramo pred hotelom na pristanku med 100 avti in 234 padalci, ki pospravljajo ali se odpravljajo (ponovno) gor. V zraku kljub temu nobene gužve. Počakamo prvi Pilot Shuttle, ki gre na zgornji start Bassano-tappeti, ki je malo više od spodnjega. Za 6€ smo po neskončnih serpentinah na startu.

3-4 postavljajo na strmem tepihu, kjer kar neprijetno drsi (sicer je start zelo lep).

20160508-G0213188-pano

Ko postavljamo, drsi tudi padalu, tako, da en drugemu pomagamo cote nekako namestiti.

V luft Jean, jaz in Domen. Ker Jeanu na levi ne kaže dobro, grem jaz na desno in pred spodnjim startom najdem steber in lepo naberem (še nekaj drugih, vključno z Žanom, so hitro ob in – nad mano…). Piha lepo z nižine proti grebenu (J) + baze lepo posejane nad vso Padsko nižino in lezejo proti nam (na cca 2200).

20160508-G023319920160508-G0243255

Do 1700 in potem proti V v smeri Piave. Domna zgubim, z Jeanom pa sva ves čas v vidnem. On vozi bolj notri, jaz zunaj, kjer sem proti koncu grebena nekaj višji (prej pa je bil ves čas on), saj baze zunaj lepo držijo.

 

20160508-G025326220160508-G025326720160508-G026328620160508-G026329320160508-G0263295

 

 

Ko začne greben padati proti Piavi, raje obrnem, saj začnem močno zgubljati (čez preskok ne pridem, potem pa ne bo več povratka). Nekaj nad nama je Domen. Tudi Jean obrne in nazaj, kjer se morava kar resno boriti proti močnemu Z (vzporedno z grebenom !?). Ko sva že kritično nizko, Jean odpelje ven (pristajat, vidim jaz), sam pa se le posilim in prislonim na pobočje in končno dobim dviganje, ki me spet odpelje nad greben. Vse mi je jasno: ker je Jean scuril tam nekje na travnikih daleč od uradnega/avta, Domna pa ni nikjer (ne na očeh, ne na postaji), moram torej jaz poskrbeti za avto (?!) – in se v možganih naštelam za pristajanje na uradnem. Ker imam lepo višino, še preskočim na naslednji griček

20160508-G0243224-Edit

tu naberem do 1800, še malo naprej nad dolino in potem ven (da bom šel počasi dol). Pa baze lepo držijo in le počasi zgubljam in tu zunaj je dosti bolj prijetno kot na grebenu (do višin okoli 1500, ko mi postane spet bolj živahno). Ko le pridem dovolj nizko, zavijem nazaj na pristanek, nad katerim pa lepo drži in celo dviguje. Jean se javi po postaji, da ni scuril in je spet na grebenu (!!). Ker sem že objavil svoje pristajanje, se on odpelje proti V – Piavi (dokler bo šlo…).20160508-G0273308 20160508-G0273315

Izkoristim dviganje in še pol ure jadram v višini startov kot po putru. Potem pa dol.

 

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, Jean pošlje svoje koordinate (tik pred Piavo), iz kraja nezvenečega imena 🙂 .

20160508-G0283320

Jeanov let

Jeanov let

Domna pa najdem na Live-trackingu naprej proti Avianskim hribom, kjer pristane.

IMG_20160508_173950

Domnov let

Domnov let

Še vizualizacija naših letov:

 

Z navigacijo do Jeana in potem še cika caka čez hribčke do Domna in potem na odličen sladoled

20160508-G0293325

– in v SLO…

J.L & Co. pa so delali danes debele 100+…

Mi vsi trije pa novnovi 🙂 .

Luka K pa na Kriški (dovolj blizu Mateje).

KrLukov let

KrLukov let