Po več kot štirih letih, odkar je ujma pobrala večino dreves na Soviču si že hodim ogledovat, če bi bilo možno odletet. Prostora ni veliko, samo za raztegnit padalo, pa še to ga imaš pod sabo, štriki se povsod zatikajo…

View this post on Instagram

#adelsberg … ali nam je ujma naredila nov štart?

A post shared by Jean Caffou (@jeancaffou) on

Tu sem že tretjič s padalom, vmes sem enkrat že zgrmel z gradu dol cca 2 metra na tla.

Danes odlični pogoji, za dvig padala mogoče malo premalo vetra, ampak ko je prišel nad glavo je bilo sape ravno prav za še en check, nato pa se samo odrinem in že jadram nad hribom. Še dobro da sem s sabo imel ženo in gor našel še dva pomočnika, da so mi držali padalo.
S telefonom/snemanjem smo imeli nekaj težav, tako da je na voljo samo nekaj izsekov.

Lahko bi se še nastavljal, ampak se nama mudi nazaj, tako da se odpeljem čez mesto na panoramo in v pristanek.

Pero povabi na Sv. Perota in ker imava z Ano v planu šoping po severnem delu Ljubljane nama ni težko podaljšati na gorenjsko. Jože in Zoran sta dogovorjena že prej in čakata na Gozdu. Vetra je veliko, tudi na Perotu, pravi Kocjan. In čakamo. Medtem ko hodiva gor javi še slabo novico, da je spet potegnil vzhodnik. Pa vseeno prideva do vrha in se malo gledamo z ostalimi, pihne tudi od zadaj, nato pa čez nekaj časa pritegne JZ in to kar močan. Midva se vpneva in čakava na dober interval in speljeva. Vse leti v luft, proti KG je že dež. Pustiva se odpihniti proti Kriški in upava, da bo za nazaj dež že ponehal ali šel mimo. Celi 2 uri brez vrtenja, dolgo sem se spravljal probat te pogoje tudi na gorenjskem. Za nazaj se mi zdi da je vetra še več in gre z odprtimi trimi komaj naprej. Na Kriški potoneva in ko prideva do vzletišča na Dobrči nama piha že stran s hriba. Pristaneva med jeleni in srnami nad Brezjem. Tudi Jože podaljša na Brezje, kjer naju / nas pobere Zoran in dostavi do avtomobila. Končno gorenjska na JZ. Lepa panorama. Vetra bi lahko bilo manj.

Slike:

Končno se na Cerkniškem nekaj dogaja. Z Emilom si ne moremo kaj veliko pomagati 🙂 a k sreči smo dobili nadobudno jadralno mladino, ki aktivno deluje pri obnovi bivšega kluba Race, začeli so pa tudi urejati novo – staro vzletišče pod Javorniki (staro vzletišče je v resnici cca 50 višinskih metrov nižje, ki so ga nekoč uporabljali zmajarji, a je sedaj zaraščeno), ki bi bilo primerno za severne strani vetra, ki so za Slivnico premočni ko termika ne prevlada, ali ko na Grmadi piha iz leve.

Prvo delovno akcijo so organizirali v soboto, 11.8.2018, pridružila sta se očeta obeh (Cic, Sernel sr.) in vzletišče so po dogovoru z lastnikom očistili do te mere, da je vzletanje že možno. Na vzletišču je bila že prej postavljena spletna kamera, ki zaenkrat še moti, a tudi z lastnikom kamere je dogovorjeno, da se jo lahko premakne.

Boštjan je zapisal prvo poročilo takole:

1. Čiščenje Na novem vzletišču Čela gora uspešno!
Potrebno se bo še vsaj 2x dobiti, da uredimo teren za varno vzletanje.
Potrebno bo tudi prestaviti tripod s kamero za 2.5m v levo, za kar bomo potrebovali žakel cementa vodo in pesek.
Krampi in lopate + grabljice bodo nepogrešljiv opreme za naslednjič.
Kamen na kamen vzletišče! se vidimo! 🤗🤗🐥🐥😎

 

 

Naslednji dan se vrnemo z okrepitvami in pogledamo ali je vzletanje res že možno. Izruvamo še nekaj skal in požagamo grmičke, veter popusti in potegnem. Žal je vlekel JV iz desne, vzporedno z grebenom, tako da je bil neuporaben. A štart ima velik potencial za XC.

Jean - Čela gora - Javorniki

Jeanov prvenstveni štart

 

V aplikacijo FlySafe prihaja nekaj novosti!

Od verzije 2.11 dalje so na voljo skupinski in osebni pogovori z možnostjo pošiljanja slik in lokacije.
Dodan je nov razdelek “Pogovori“.

Navdih za izdelavo aplikacije so praktične izkušnje iz terena. Na včerajšnjem izletu na Ivanščico smo imeli šoferja ter nekaj pilotov brez podatkovne povezave, tako da nam je zelo prav prišla možnost deljenja in zahtevkov lokacije preko SMS sporočil.

Zadeva se je zelo dobro obnesla, na podlagi izkušenj pa je v aplikaciji še nekaj sprememb:

  • Razdelek “Lociraj prijatelje” je preimenovan v “Deljenje lokacije“. Tu notri se tako kot prej nahaja seznam ljudi, ki so vam dovolili vpogled v njihovo lokacijo.
    (Komu vi dovolite vpogled v vašo lokacijo urejate v razdelku “Prijatelji”).
    Iz menija “Deljenje lokacije” lahko preko SMS sporočila ali GPRS povezave zahtevate novo lokacijo. Pogrešali smo le možnost hkratnega pregleda več oseb hkrati, tako da ta možnost bo prišla v naslednji verziji.
  • V razdelku “Deljenje lokacije” lahko sedaj tudi vi pošljete vaše koordinate preko SMS sporočila ali kako drugače.
    Problem drugih aplikacij za pošiljajne koordinat je v tem, da jih pošljejo v takšni obliki, da jo ne znajo vsi programi odpreti, ali je pa potrebno imeti vključen prenos podatkov.
    Format koordinat, ki ga pošlje FlySafe se bo odprl v aplikaciji Google Maps tudi v načinu brez povezave!
    Ikona za pošiljanje vaših koordinat se nahaja v modri vrstici z naslovom.

Za najin poseben dan sva si zamislila, da bova izvedla tandemski polet z Nanosa na koncu, za šov. Seveda sem se med obredom ves čas živčno postopal, delno zaradi vseh obljub 🙂 delno pa zaradi vremena, za katerega rabim zlatolaska-stil pogoje, da se da s tandemom s čim manj pretresov odleteti. Zjutraj ob sedmih je namreč na Kovku nabijalo 10 metrov, je pa potem tudi hitro upadlo. Ko smo pišli gor vetra praktično ni bilo, se je pa sapica ob 11h že kar hitro začela prebujati. V času, ko sva se pripravila, je glavni sunek (po oceni do 7 metrov) usahnil in je bilo spet čisto mirno. Samo trenutek sva še počakala na nov interval in šolsko speljala. Prava atrakcija. Župnik Jože pa takoj za nama.

Malo sva poletkala okrog štarta in se nastavljala dronu – enkrat že čisto preblizu. Fotograf Andraž je potem, ker ni vedel, kam bom šel, ustavil drona na mestu, jaz sem pa zavil v greben. Drugi kiks je pa bil, ko ga je vodil bočno v greben in je za skalo za trenutek izgubil signal – dron sicer ima senzorje za bližino, ampak samo spredaj, nič bočno. In je treščil v pobočje. Na srečo je še vedno vse v enem kosu in delujoče.

Ko zahakljava steber do 1800, odglajdava v Postojno skoraj direktno na piknik, kjer se zabava nadaljuje 🙂

Tandemski poročni polet

Flight note: Konc je 🙂 [22.7.2017 14:39]
Marjan Rekar : Čestitke! [22.7.2017 13:46]
Primož T : A so ble piksne tud zadaj navezane? 🙂 Čestitke! [22.7.2017 14:52]
Jože Poje : Začetek je 🙂 [22.7.2017 15:24]
Mare Češnovar : Čestitam! 🙂 [22.7.2017 15:57]
Jean Caffou : Sva mela 3m koprene z napisom pravkar poročena 🙂 [22.7.2017 16:47]
Stane Bajt : Game over! 🙂 Čestitke in srečno večno. [22.7.2017 16:52]
Janez Kocjan – JanKo. : iskrene čestitke! zakaj bi pa bilo tebi lepše, kot je nam!? ;)) [22.7.2017 17:11]
Slavko V : Iskrene čestitke. Vse dobro! [22.7.2017 17:20]
Simon Rant : Čestitke! Pa uživajta še naprej 🙂 [22.7.2017 18:32]
Aleš Pirš : Cestitke! [22.7.2017 21:38]
Tom Pavlič : Čestitke obema! Srečno! [22.7.2017 22:31]
Damjan Čretnik : Naj bo sreča večna [22.7.2017 22:34]
Mojca Pišek : Čestitke obema in srečno!!! [22.7.2017 23:09]
Borut Lapajne : Čestitke obema! [23.7.2017 00:46]
Rocco Caverići : Začetek je 😉 Čestitam in srečno! [23.7.2017 07:46]
Dušan Kogoj : Razumevanja in kup otrok želim. Čestitke! [23.7.2017 08:06]
Rajko Sila : Čestitke Žan! [23.7.2017 08:50]
Janez Cimerman : Čestitke obema,veliko sreče in ljubezni v zakonu,srečno.lp [23.7.2017 09:32]
Andrej Erznožnik : Transformacija v sebe! ostalo pa kot Kogoj [23.7.2017 10:13]
Roman Debevec : Čestitke in obrodošla v klubu…!!! Zdaj vem,zakaj te ma Ana tako rada,da je sprejela tvoj francoski priimek… ker si preprosto FACA…!!! 😉 Za poročno darilo (preden sm šel danes solirat na Strmco…)sem ti pa pokosu štart na Grmadi(Planinski gori)… No ja, vsaj namen je že bil tak,preden se mi je pokvarla nitkarca… :-/ Pa SREČNO V SKUPNEM LAJFU,ANA IN ŽAN! [23.7.2017 22:49]
Franek Rakun : Top,čestitke! [23.7.2017 18:32]
Primož T : Hude fotke! 🙂 [23.7.2017 21:08]
Borut Lapajne : lepe slikce [23.7.2017 22:22]
Goran Rapuc : Taglavna sta. 🙂 [24.7.2017 00:10]
Andrej Erznožnik : prekrasno, zdaj sta postavila model kako se samo lahko še poročajo jadralni padalci in kje in kdo jih bo poročal, da o parih ne govorim! [24.7.2017 09:53]
Bojan Dolenc : ČESTITKE !!! [24.7.2017 09:56]

 

Jože po preveč lahkotnem letenju (češ, saj vse drži) pade pod greben in scuri na Razdrto. Eden od svatov (mož od Anine priče) mu pripelje avto dol in ga dostavi na piknik.

Jožetov let

Jožetov let

Flight note: Čestitke Žanu in Ani! [22.7.2017 13:09]
Klemen Jazbec : Sva te z Jasno gledela nad cestninsko Razdrto 🙂 [22.7.2017 17:52]
Jože Iskra : Naj traja, naj traja…Tako je lepo. Čestitke Žanu! [22.7.2017 18:50]
Jože Iskra : Aja. In Ani! [22.7.2017 18:51]
Borut Lapajne : Šihtni let. [23.7.2017 00:44]

 

Proti koncu dneva tam slučajno pristane še Mlakar, kjer podkrepljen dobi še prevoz domov 🙂

Misija uspela! Pogoji so bili super, vse je šlo po planu (ok, priznam, želel sem še tisti kilometer do piknika :)) Oba sva z dnem zelo zadovoljna. Vsem se tudi zahvaljujeva za čestitke.

Ne pozabi si ogledat še posnetka in fotk: https://youtu.be/B_IBZLpT0yA

Mejni vremenski pogoji (dež, sever, ki je za naš teren večinoma neprimeren). Ampak Nanos kar nekako vztraja – postaja javlja V. Baza je na 1000m, vrh je zunaj.

 

Vem, da se bo to dvignilo, ampak ne vem, ali bo dež ali ne, ali bo sever… Pa sva z Ano samo spodaj, malo se sprehajava in tisti pokrov se ne dvigne, ampak izhlapi.

Greva gor. Zgoraj kakšen meter SV, postojnska kotlina v soncu. Si rečem, 10 min bo pa vreme že počakalo, da grem po žig (transverzala).

Ni. Megla iz vipavske doline se razlije po štartu, potegne čez sever in vztraja. Ko se razkadi štartam v ne ravno rahlem severu, slalomiram med ovirami, ker prekinit štarta zaradi hitrosti ne morem več varno in speljem. Spodaj močan JZ, da ponovno pristajam rikverc.

Našega izleta je konec in čaka nas še dolga pot domov. Spet planiramo postanek nekje na sredi poti, ura bo ravno pravšnja za letenje. Ko pridemo skozi alpe na rob Padske nižine najprej planiramo na letenje kje tu blizu, na visokem griču smo že na poti v Francijo gledali padalce, in tudi zdaj jih vidimo, najverjetneje so štartali na: Cavallaria. Vreme ni najbolj obetavno, izgleda kot da bo kmalu dež. Štart Cavallaria je kar visok, skušamo priti na bližji in bolj dostopen štart Andrate – 737m. Ampak tukaj so ceste nekaj zaprte, kar nas dodatno demotivira in obrnemo, nazaj na avtocesto in naslednji postanek v mestu Brescia. Štart, ki izgleda najbolj dostopen je Monte Maddalena (malo nižje). Ostanem sam, kajti v avtu ljudje postajajo lačni in je to višje na hierarhiji potreb kot pri meni letenje. Pripešačim do štarta, pogoji so OK, vendar po štartu vidim, da je za današnje pogoje bolj primeren višji štart, zaradi same smeri vetra.

Monte Maddalena

Čeprav na štartu ne izgleda, je v zraku vetra kar nekaj – V / JV, ki me odnaša proti središču mesta. Sicer dobri pogoji za XC, ampak nimamo ne časa ne volje za kakšno pobiranje v divjini. Držim se lokalno okrog grička in po slabih dveh urah, ko so vsi podkrepljeni, pristanem in via domov…

Po obilnem deževju, snegu in mrazu čez teden je pogled na hribe prava zgodnje-spomladanska idila. En dan prej smo sicer šli vseeno pogledat na Semnoz, ko je nehalo deževati, a je bila baza nizka, pihal je sever (po preučevanju OLC-ja sem sicer videl, da se da prav iz vrha štartati tudi na S…), tako da nekako si nihče ni upal po mokrem 20cm snegu, v bazi, na čuden veter štartati na neznanem terenu.

Smučišče Semnoz

Blizu vrha na Semnozu, kjer bi se dalo štartati na sever, ven iz megle

Blizu vrha na Semnozu, kjer bi se dalo štartati na sever, ven iz megle

Današnji dan pa kljub vsem čiščenju ozračja izgleda čudno stabilen. V daljavi močna inverzija, ki izgleda kot berlinski zid. Baz ob 13h še nobenih. Vseeno se počasi odpravimo na štart. Sobota je, tako da je tečajnikov, tandemov in padalcev vseh vrst, ogromno. Razmere so slabe, piha dol, tandemi in tečajniki pa kar štartujejo – tečajniki boljše kot tandemi. Nekateri tandemi so bili prav zaskrbljujoči. Vsake toliko se dol vrže tudi kak Enzo / Zeno. S Timom pa kar čakava. Štarti imajo preprogo, sneg gor se počasi topi, vse je mokro. Baz še ni. Ure minevajo, Tim ima počasi dovolj in se počasi napravi. Jaz še malo čakam, in ko vidim da počasi začenjajo vrteti, grem v luft še jaz. Zahvaljujoč sondam tokrat kljub stabilnim pogojem ni bilo težko na začetku in se relativno hitro odrolam do vrha, nato čez jezero tako kot v ponedeljek, tokrat se pa odločim, da pristajam “doma”.

Pomoč štarta ženski pilotki na Zenotu

Pomoč štarta ženski pilotki na Zenotu

Razgled s štarta

Razgled s štarta

Punce gredo na kolesarjenje, Timu pa nekaj v zraku ne ustreza in gre po eni uri dol. Jaz ponavljam ponedeljsko špuro do Mont Charvina, tam zavijem na sever in odglajdam do Manigod in tu se odločim za povratek. Tukaj se težko poberem na neke normalne višine, ves čas sem pod grebenom in zaradi dolinca je precej živahno. Ko pririnem skozi dolino vidim padalce visooooooko, visoko gor, čez 2500 (jaz na 900m). Ampak na tem robu tudi meni zagrabi. Hitro pridem visoko, se pridružim padalski avtocesti do Le Parmelain – do roba Alp, vmes še pomalicam, nato se končno slišim po postaji še z Ano, ki me že 2 uri čaka na pristanku. Trikotnik je že zaključen, tako da s polnim gasom pičim vzporedno z jezerom do uradnega pristanka v Doussardu. Dol kar s spiralo. A ni škoda višine?

Tudi tokrat razgledi fantastični, sploh zaradi snega je bilo še toliko bolj kontrastno, idilično. Še bi prišel sem! Sploh po tipanju terena ta teden, se mi zdi da FAI-100km trikotnik ni tako daleč!

Col de la Forclaz

Zbudimo se v čudovito prvo francosko jutro, vreme nam obeta letenje samo danes ter mogoče še kakšen dan konec tedna. Turistično / padalski izlet je seveda tako definiran. Letimo danes, druge dneve pohajamo okrog.

Gremo na nam najbližji štart, ki je le 30 minut vožnje oddaljen od apartmaja. Ta štart je tudi eden izmed najbolj obljudenih, je najbolj dostopen in lepo urejen. Po navedbah lokalcev tudi najbolj zgodaj začne “delat”. Tisti v Montminu (Col de la Forclaz) je bolj popoldanski.

Zrajcana z optimističnimi načrti se s Timom že zelo zgodaj poženeva v luft. Mučenje v višini štarta, jaz najprej močno zacurim, nato se skoraj iz pristanka poberem nad štart.

Po postaji mi Ana “teži”, naj se že oglasim, ker me želita s Špelo pobrati in še enkrat peljat na štart. Jaz le spustim komande, da odgovorim, da sem pobral, in takrat seveda izgubim steber in zacurim direktno na tla.

Planfait 1

K sreči me v bistvu že čakata spodaj, tako da oblečen samo napokam padalo v avto in sem spet napravljen v 15 min. Tim še vedno vztraja, ampak se nikamor ne odpelje. V luftu je vedno več sond, tako da se eni gruči pridružim in končno namotam na vrh, od kjer gre naprej vse kot po maslu.

Nori razgledi, malce strašljivi, vendar v zraku je tudi kar nekaj JZ, tako da ko rinem čez Entrevernes, ne gre nikamor in ko imam tega guncanja dovolj, obrnem z vetrom nazaj čez jezero. Zasnežene gore so vabljive, ampak skrbi me veter v višinah, pa tudi dolinski vetrovi. Rad bi se vrnil in zaključil let v obliki trikotnika, ampak zaradi vetra se pustim odnesti čez Megève, v Passy gre čez 70km/h, ampak že na sredi doline začne nekaj brcati in ponovno naberem do sredine grebena, na nekih 1700m. Ponovno poskusim povratek, rinem na sever, ampak sem vedno nižji, dolinski veter (okoli Annecya so dolinci običajno iz severnih smeri) me ustavlja, obrnem nazaj proti Passy-u in z vetrom do Servoza, saj se mi Mont Blanc v soncu vabljivo blešči. Seveda zaradi vetra nisem nikoli resno pomislil, da bi se tja odpravil, pa tudi na Servozu dobim noro dviganje, da gre brez vrtenja gor +4. Zaradi tega malo cviknem in se nad Chamonix vozim po zasenčeni strani hribov, namesto pod sončnim Mont Blancom. V senci ne dela nič, gre pa spet s 70 km/h proti Švicarski meji, v Chamonix so pa pristanki zelo na redko, tako da imam vso energijo uperjeno k iskanju pristankov v temi.

Planfait – Chamonix

Na tleh niti ni bilo tako hudo z vetrom. Zemeljska ekipa je tudi hitro pri meni, saj so me spremljali že na Live Trackingu in so mi šli nasproti že več kot eno uro nazaj. Ko pospravim in se ustavimo v kafiču, začne iz baz, ki so se nakuhale iz tistega norega dviganja, kapljati…

S Timom, Špelo in Ano gremo na enotedensko turistično/padalsko ekspedicijo v Annecy. Pred nami je slabih 800 km = 8 ur vožnje, tako da se ustavimo na pol poti pri Gardskem jezeru. Zapeljemo se na kar zgleda najbližji štart od avtoceste, ampak nikakor ne najdemo poti na štart, saj je vse zagrajeno z ograjami.

Pridemo do ene turistične kmetije, kjer nam razložijo, da je štart na njihovi privatni lasti in jim klubi plačujejo uporabnino. Vseeno nas prijazno spustijo po svoji posesti naprej do štarta, zanima jih samo (pa to bolj iz marketinških razlogov) iz kje smo zvedeli za ta štart. XCGlobe ne poznajo.

Vinjeto, prosim.

Na štartu se pasejo konjički, veter piha rahlo iz leve. Štart je noro položen in imam kar nekaj pomislekov, ampak če si je tu upal štartati še Tom Pavlič (!!!), pa si bom seveda upal tudi jaz.

Šalo na stran, malo sem analiziral teren, možnosti za prekinitev je veliko, odločim se poskusiti.

Dolinski veter je zelo močan, pristanki so vsi preštrikani z elektriko. Na tleh sem hitro. Pošljem koordinate in pri meni so točno takrat, ko zložim vse v nahrbtnik.