Tudi danes nas Manca zorganizira :-). Kovk je taprava destinacija.

Ob 11.30 mi prisede na Vrhniki, gasa do Logatca, tu se naloži Mega, gasa na Planino, kjer se naloži še Samsa in gaaaaasssaaaa od zadaj do Kovka. Vmes nekajkrat kliče Erzo, ki ga je dolžnost ustavila, da ni z nami (človek ni v penziji, kot nekateri :-), pa tudi dopusta si ne more vedno privoščiti, kot nekateri,…:-)…).

Pripeljemo na start, kratek tečaj LC vožnje za Samsa (v primeru, da ne bi letel, ker zgleda, da bo samo curaža – ima že kombinacijo, da se vržemo dol, potem pa na Nanos po novnov…). Na startu en zmajar+3 skavti mladiči.

Zmajar se vrže v šibek veter in … malo kasneje pristane. Mi smo za Andrejevo varianto in začnemo postavljati. Vmes malo močneje pihne in ko Samsa odleti, noče scuriti, ampak nasprotno, na desni ga kar drži.

Jaz startam brez pomožne gumice na nogi (ki mi sicer pomaga v vrečo), da testiram kobacanje v vrečo brez tega pripomočka (saj bom itak scuril). Pa tudi zavijem na desno (in se res ne morem lepo skobacati v kokon in kar nekaj opletam) in nočem scuriti. Grem za Andrejem na klousiča ob grebenu do Podrte in gre počasi, počasi, ampak lepo gor. Tu nekaj osmic in malo zavrtim (veter je močnejši, kot zgleda – Z ) in sem na 1000. Pa malo drajsava sem in tja, pa je tudi Manca v zraku (in noče scuriti). In potem lepo jadramo in nabiramo, malo proti Hublju… Po postaji se oglasijo Kraševci (Primož Sila in Marko Valenčič in tam nekje še Gorazd), da vozijo okoli Čavna in jih goni 60 ! Kmalu ju zagledam pod Hubljem, malo zavrtita in sta gor in se odpeljeta ven nad dolino in kar po sredi doline postrani čez Vipavo do Nanosa (s pomočjo naše radijske podpore, ker se med seboj ne razumeta najbolje). Ko vse to vidi Mega (ki se je javil za šoferja glede na predvideno curjenje in Samsov nadaljnji plan), še on postarta (in seveda sploh noče scuriti), Tako lepo vozimo sem in tja in postaja vedno močneje.

Potem kaže, da bo premočno in Manca se odloči, da gre pristat in misli, da bo toplandala. Ko jo rikverca pred startom, raje odneha. Pa Mega napove (2x mu postaja celo oddaja…), da bo on toplandal in poskrbel za LCja, pa kljub ušesom, spirali in svojim vragolijam tudi on odneha. Nasprotno, svetuje, da se spravimo vsi dol, ker prbija kot pr norcih. Samsa je izginil neznano kam, Mega in Manca lebdita malo levo od starta malo pod grebenom, jaz sem na 1100 in se mi ne zdi tako grozno. Zato se odpeljem ven nad dolino (me dvigne malo nad 1200) in držim smer ven, s tem, da me lepo počasi odnaša proti Vipavi. Marko in Primož po postaji ugotavljata, da ju goni 60, da po dolini kar povsod vleče gor in pristajata pri avtocestnem izvozu Vipava. Mene lepo drži (res da je močno, ampak mirno in popolnoma laminarno) , dviguje z 0,2 in ker Manco po postaji resno skrbi za moje zdravje (najprej duševno, potem še telesno…), potegnem ušesa in grem dol z 0,4. Še malo gasa dodam in grem lepo dol. Ko pridem na 900, spet spustim ušesa in vozim naprej z 0 dviganja, ko sem pa malo pred Podnanosom spet potegnem ušesa in grem dol z 1,1. Na okoli 500 se začne rodeo, ki popusti šele 20m nad tlemi. Pristanem pred Podnanosom.

Zoranov let

Zoranov let

Javim kje sem, zvem, da je Samsa oddivjal mimo Nanosa in pristal pri Hraščah

Andrejev let

Andrejev let

in da gre Mega kar peš po avto na Kovk (!). Ko pospravljam, pristanejo zraven mene še trije Poljaki, ki najbrž mislijo, da je tu uraden pristanek ali kaj :-). Štop najprej ni obetaven, potem pa mi ustavi prijazna mladenka, ki me zapelje do Anje.

Manca je že tu, prijetno nakladava, Mega pa tudi dobi nek štop na vmesni postaji in je kmalu z LCjem pri naju. Še malo druženja, ravno prav, da pokliče Tom, ki je sestopil s hribovske avanture prek Nanosa. Pod Gradiško turo poberemo njega in simpatično mladenko, ki mu je lajšala samoto na brezpotjih divjine in gasa proti Postojni (skipamo planinca), Uncu (skipamo Mega) in Hoferju na Vrhniki (kjer se posloviva z Manco).

Super dan :-).  Yesssss.

 
 
Andrejev komentar leta: Bila je želja odletet do Postojne, ko pa pridemo na Kovk si zamislim drug plan…da se pomečemo dol, in gremo na Nanos odletet ker za kaj drugega ni zgledalo. Ko priklopim Nanos je sicer kar močan J/JZ veter a letenje za prste oblizat v Hraščah pristajam v rikverc.
Z tremi različnimi štopi sem v dobre pol ure doma.
Komentarji (2)
  • 1.Tom Slejko : priden, lepa :), si bil precej visok na nanosu, bi se pomoje bl spalacalo sevrno prot Predjami potegnit, tm od Stran do Predjame se zmer najde kka termika 🙂 [30.04.2013 18:53]
  • 2.Tom Slejko : aha, never mind vidim da je blo ful vetra. pol pa edino pravlino da si sel na pule prstajat 🙂 [30.04.2013 18:57]

Zjutraj vse organizira Manca, ki navija za Primorsko – Kovk. Odhod ob 11.15 na Vrhniki, pa zamudim 15 min (se mi penzija v službi ni izšla).

Do Unca z LCjem (Manca, Erzo in jaz), tu prestop k Samsi in Megu, ki že čakata in via Lijak (na Kovku baje premočno…).

Na pristanku srednja gužva (Poljaki, Nemci… ). Ni pa nikjer tekmovalcev, ki imajo danes tu tekmo! Počakamo Igyja in brrrbrrr gor.

Dol na start, ki je preplavljen z ljudmi, padali in ostalo kramo. In tekmovalci se ravno pripravljajo za start. Takšne gužve tu še nisem doživel. Vse me mine. Erzo pomaga na startu tekmovalcem, vmes starta še kakšen turist, tečajnik, ali ne vem kdo še. Kakšno uro se motovilimo naokoli, ko se zdi, da bo začelo lepše pihati in da se bo malo razredčilo. Pa se vsuje masa novih, ki štartujejo en čez drugega.

Končno da Erzo komando, da zdaj je pa treba iti, sicer bomo pozni in zrinemo si nekako vsak svojo luknjo za start in v zrak. Vidim, da je Erzo lepo pobral, jaz pa že po štartu slalomiram med padalci, da se sploh odpeljem od starta na levo. Počasi zgubljam. Pravzaprav nikogar ne vidim nad grebenom, vsi smo pod. Vsakokrat, ko najdem neko dviganje in poskušam zavrteti, se z leve ali desne nekdo pripodi in vsaj trije, štirje že krožijo na klousiča, tako da samo pobegnem stran. Grem na Z pobočje od starta in tu dobim dviganje, pa sem v vrtincu tekmovalcev, ki so ravno ta trenutek prišli sem vrtet. Ne vem ali so hujši tekmovalci, ki se zapodijo direkt vate, brez namena, da bi se kaj umaknili, samo da izkoristijo dviganje, ali turisti/tečajniki, ki vozijo brez občutka za razdaljo in smer… Zame (in za moje oči 🙂 ) je to preveč in iščem samo kje je kaj zraka brez padal. Ker ga ni, oziroma tam kjer je, ni dviganja, sem kmalu sredi skal Lijaka in se samo še odpeljem na pristanek.

Zoranov stres

Zoranov stres

Današnjih 17 min mi je bilo najbolj stresnih v mojem letenju… Manca pristane malo za mano, Andrej malo po tem, ko z Manco objaviva po postaji, da bova pospravila in odšla na Kovk (z Andrejevim avtom 🙂 ),

Andrejev let

Andrejev let

Erzo drajsa v višavah, levo na Štanjelu pa vidimo, da tudi Mega lepo navija skupaj z zmajarji in pridobiva. Manca pove, da je iz zraka pozdravljala Damjana, ki je pešačil gor na start.

Ker je na Kovku že padlo na 5/8, se res odpravimo tja. Na poti gor iz Ajdovščine opazimo enega samega padalca, ki je pod grebenom in pelje ven proti pristanku. To v nas zbudi slutnjo, da bo tu najbrž curaža in Andrej na Colu samo potegne naprej – smer Strmca.

Ko pridemo na Strmco pa tu nažiga kot pr norcih. Merilnik pokaže 8/12,3 idealno usmerjenega vetra in naslednjo uro poležavamo pred in za šumečimi smrekami na travniku. Ko pride še Sovan, še malo z njim poklepetamo, potem pa v brezupu zapustimo prizorišče. Na Lomu z Manco naloživa še Erza, ki je prištopal izpod Lijaka…

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Lepo je bilo leteti med najboljšimi; Ko so kolegi s katerimi se pripeljeva pod Lijak predčasno pristali in svoje nadaljne letenje iskali na Kovku in na Strmci (beri: zapustili so naju z Mego, ki sva bila še v zraku) si nisem belil glave s povratkom, “ja seveda, kar pejte”, računajoč na vse prav tako scurele dirkače; “eden bo pa že šel prot LJ”. Ko se le spravim dol, samo na pristanku 5o Nemcev, Madžarov in Poljakov, naših pa ni več. Prijazni Božič, mi malo kasneje ponudi prevoz do Wajdovšne. Vseeno na cesto štopat – mimo se pripelje šlep služba Čepon, Lesno brdo. Pokličem Čepona osebno, ki posreduje tako, da pokliče šoferja, ki se vrne in me vzame na pot proti domu.
Komentarji (2)
  • 1.Andrej Erznožnik : lepo je bilo leteti med najboljšimi [29.04.2013 19:58]
  • 2.Edo Govekar : gres jutri tud med najboljse :)( [29.04.2013 20:59]

Mega pa je poštopal Špelo in Borisa v Podnanosu 🙂 do kamor je prijadral z Lijaka… Damjan pa je izkoristil pravi tajming, saj je bil v zraku debelo uro.

Damjanova prava izbira ...

Damjanova prava izbira …

Zjutraj prva pokliče Manca. Ker ni prveč obetavno, se odločiva za malo kasneje in nekam v V Slo, če bo kakšna vetrovno šibkejša luknja. Opcija je Straški hrib.

Pokličem Erza, pa se izkaže, da se ravno pokajo v avto na Vrhniki in pravac Dravograd in tja nekam (naveza z Matejem Belčičem) !! Ne da bi poklicali !! Hitro se aktivirava z Manco in čez 15 min je v LJ u Fužinama, naložim robo k njej in gasa na Štajersko. Vmes se koordiniramo kje je kdo….

Pred Velenjem pokliče še Lokovšek, da po njegovem v Avstriji ne bo OK in če greva raje z njim na Vinji vrh (in eventualno Straški hrib). Malo cincava, potem pa nadaljujeva k jati, ki naju bo počakala na meji v Dravogradu. Ko smo skupaj (Erzo, Samsa, Uroš in Jerry – pa tudi Belčič), nadaljujemo popotovanje po Avstriji. Z nekaj kiksi pridemo na pristanek zraven Wolfsberga (St.Ulrich) pod Koralpami.

Belčič k nama in gasa gor po vijugah na start. Lep travnik brez kravic, piha v sunkih in občasno kar močno. Malo modrujemo in se nažigamo, potem pa začnem prvi postavljati in drugi za menoj. Uki me prehiti pri startu, jaz pa takoj za njim.

Malo me poruka in razmeče takoj po startu, potem pa obvladam zadevo in začnem vrteti in nabirati (poskušam posnemati Ukija). Veter je močan (JZ), vendar še sprejemljiv… Počasi so v zraku tudi ostali, na koncu Belčič. Gor in dol, sem in tja… Nad vrhom črni oblaki, ampak mi smo malo bolj zunaj. Samsa se odpelje daleč v desno z vetrom, tu pa zgubi vso višino in počasi pristane na nekih goličavah pri jodlarjih.

Andrejev let

Andrejev let

Erzo je kritično nizek, pa zdrajsa in se reši, Jerry še najbolj stran od starta in naokoli. V zraku je treba kar delati in ni najbolj uživaško. Proti vetru gre včasih tudi 3-4 z gasom ! Ko imam po počasi zadosti, zavijem bolj ven in nad pristanek, kjer skupaj z Manco pristajava v razrukanem res močnem vetru in zaključiva po eni urci.

Zoranov let

Zoranov let

Belčič, Erzo in Uki so tudi kmalu na pristanku,

gostitelj Belčič

gostitelj Belčič

Erzov let

Erzov let

Urošev let

Urošev let

 

 

 

Jerry pa pristane nekje bolj severno.

Jerryjev let

Jerryjev let

Ko pospravimo, prištopa tudi Samsa. Gor po avto, pobiranje Jerryja, slovo od Belčiča in gasa po Koroški proti Celovcu, kjer si ogledamo še en čudovit start Radiše (Radsberg), kjer pa žal veter ne piha OK in ostane samo pri ogledu… 1x novnov za vse.

Vsled moje odsotnosti in lenobe ostalih članov jate samo povzetek z OLCja:

Erzov komentar leta: dežne kaplje…
Komentarji (5)
  • 1.Tom Slejko : nek je nek :). kaj pa to da si spet na avaxu? [27.04.2013 17:48]
  • 2.Saša Leskovar : mantri se zmantralo..verjetno pride nova M5 3 Ali M5 2? Veli mali Ivica ” I ja bi tata” [27.04.2013 18:00]
  • 3.Andrej Erznožnik : za v dež in za v skale, sem ga na štartu strgal, je dober [27.04.2013 18:40]
  • 4.Uroš Novak : A smo bli edini dons v luftu ? [27.04.2013 21:28]
  • 5.Emil Kos : Jutri grem pa jaz, slabše ne more bit. [28.04.2013 00:06]
Erzov let

Erzov let

Andrejev komentar leta: Fino črno vino 🙂

 
Andrejev let

Andrejev let

Komentarji (4)
  • 1.Zoran Gaborovič : Si bil pa dlje kot Slejko 🙂 [28.04.2013 08:52]
  • 2.Andrej Erznožnik : ja Slejko ni upal štartat v dž [28.04.2013 08:54]
  • 3.Andrej Samsa : ja tudi danes si ne upa 😉 [28.04.2013 08:58]
  • 4.Tom Slejko : Slejko je presaltav iz kvantitete na kvaliteto 🙂 [28.04.2013 19:49]

Pa še Uki je letel:

Ukijev let

Ukijev let

Danes nič obetavnega. Močan JZ veter čez vso Slo. Nobene prevelike želje (sploh po včerajšnjem maratonu 🙂 ). Ampak, ko se z Erzom slišiva, se dogovoriva za Petra, če bo še kdo – ampak kasneje. In je Mega za (kasneje) in še Mirko in akcija steče.

Malo pred 15h na britofu, gasa do Begunj in od zadaj gor na start, kjer piha idealno – do trenutka, ko začnemo postavljati, ko veter pade in začne mešati.

Slabo uro modrujemo in čakamo in nazadnje Mega potegne v tistem redkem trenutku, ko pihne lepo gor. Začne curiti, izgine za vogalom in se čez 8,35 min javi s pristanka, da je scuril :-).

Potem še malo čakamo. Pa potegne naslednji Mirko, ki kar lepo zajadra in  začne samo rahlo curiti, pa tudi malo nabere. Potegnem jaz, grem za njim na desno in samo tonem. Nazaj pod start, kjer pa Mirko nekaj dobi in malo nabere, jaz pa se matram na mehurčkih na prednjem trebuhu in … počasi scurim (po 10 min…).

Zoranov let

Zoranov let

Mega zašiba gor po avto, jaz pa vidim, da je Mirko že nabral v višave. Ko to zve Erzo, potegne tudi on in potone za vogalom izven vidnega polja (mojega pa sploh 🙂 ).

Sedem v bife in po dobre pol ure pride Mega, takoj za tem pa javi Erzo, da je za vogalom – scurjen po 8 min.

Erzova curaža za vogal

Erzova curaža za vogal

Mirko pa odleti (po Erzovih strogih nasvetih in spodbudi) z višine cca 1500 (!!) na britof na … Bled… Bravo Mirko !!

Mi trije pa zeleni od foušije :-).

Ko ga najdemo na britofu je še malo zgodaj in še malo tolažbe rabimo. Erzo predlaga Višelnico in čez 10 min smo pod startom. Piha Z, kar ni  uporabno, vendar pa gori na startu po hribu gor, tako da je z Megovo pomočjo cota komplet pripravljen v hipu.

Potegnem in odletim. Najprej potonem, potem pa me rahlo dvigne in ko pridem na odprto, začutim močan veter z desne Z. Čez spodnje hiše (Sp.Gorje) ne pridem, zato v zadnjem momentu zavijem nazaj in v zelo močnem vetru pristanem na travniku nad glavno cesto.

Zoranov let

Zoranov let

Vidim, da se zgoraj pripravlja Mirko, opozorim na močen Z veter na pristanku, pa že povedo, da je zgoraj pihnil orkan in pospravljajo.

Kmalu smo že na poti proti Lj. Nekaj pa je le blo :-).

Malina & Co gre danes na Ambrota in tudi Erzo je (začuda !?) za to. Samo bolj zgodaj (pa ne prezgodaj) je treba, da še ujamemo prvo grupo (ki se ji je priključi tudi Tom)…

Mega ne more tako zgodaj, zato se v Vodicah srečava sama.

Na pristanku naloživa v LCja še Iskra in Lucijo, ki je ravno pristala in mora gor po avto.

Start kopen in skoraj suh. Ostanek od prve grupe (ki je imela še dober veter malo pred 11h) je Mlinar, ki čaka skoraj v brezveterju. Malo čakamo, ko pa se začnejo nabirati še drugi padalci postavimo in odletimo drug za drugim.

Ujamem krasno dviganje in sem lepo nad startom, potem pa začnem zgubljati. Erzo je najprej precej spodaj, počasi pa se mu tudi jaz približujem v nižinah Ambrožarja. Plazimo se bolj pri tleh in se kar ne moremo spajsati gor. Rešitev je na sprednji glavi, kjer dobimo dviganje, ki ga Erzo izkoristi in je kmalu nad startom in odleti proti Z, jaz pa še kar zgubljam in motovilim in sem na koncu na višini ceste pred Grajcem. Že hočem iti pristat, pa si premislim in si zadam cilj, da moram pobrati (kot, da bi bilo zares tam nekje sredi preleta…) in se res začnem po metrih reševati, poberem do nivoja Grajca in potem poskušam in peglam in vrtim in po debeli uri sem končno dovolj visoko, da se odpeljem proti Apnu in pri anteni na dežurcu začnem nabirati naprej. V treh etapah naberem do 1800, pa spet zgubim, ko dobim naslednjič se usmerim proti Z, pa me preveč požira (ne bi še enkrat šel v Kokro) in se vrnem nazaj in ponovitev vaje. In tako še 6x med 1200 in 1900, potem pa se že ves trd odpeljem s 1900 daleč v smeri Možjance, da bi šel čez, pa me spet grozovito požira (je že obrnilo na Z), tako da se obrnem proti pristanku, do katerega komaj prilezem z gasom po 3 1/2 urah.

 

Zoranov prvi Ambrož

Zoranov prvi Ambrož

Ko pospravljam, zvem, da je Erzo pristal na Bledu,

Erzov let na Bled

Erzov let na Bled

Tom pa baje v Lienzu !! 🙂

Tomov let

Tomov let

Tomov komentar leta: Top shit dan :),
od zacteka precej cencanja ce upam sam v avstrijo al ne, potem pa porinem in zmaga.. Pri Nassfeldu rojalno zaj.. ko porinem na prednji greben in se skor vsedm, in potem skoraj iz obupa potegenm na sever kar se izkaze za odlocitev dneva. Bi slo se naprej proti Sillianu samo se mi ni dalo stopat iz kakih rovt + dolinc je bil ze precej mocan.
V Lienzu se parkiram na uradni!!! pristanek kjer me lokalci zapeljejo na zeleznisko, ulovim zadnji vlak za Villach kjer me pricaka moj preljubi cimer (ni vec vlakov za Lj) in gasa domov . top shit dan 🙂
Hvala sirok za ride domov, hvala susa za ride na ambroza…
Skoda edino da sem ravno danes pozabil fotkic doma…

Nekaj časa čakam za prevoz gor kljub blazni gužvi, ki je posledica Nova Demo dneva.

Končno pridem do avta in dol in na pristanku hočem samo pobrati svojo robo, pa se spet pojavi Lucija, ki je bila vmes na Zvohu s turnimi, na kosilu, še poklepetala po telefonu (kar zahteva svoj čas) in se spet vrnila na večerno letenje… In me heca, da naj grem z njo še enkrat. In ker je še vedno možnost testiranja, si vzamem Mentorja 3 in gremo gor.

Na startu Sandijevi in Horvatovi tečajniki in skoraj uro čakava, da se malo razredči. Ker postane  Z premočen, tečajniki prekinejo, midva pa odletiva.

In potem uro večerne poezije v zahajajočem soncu, zelo močnem Z, ki nas drži kot salame v luftu. Jaz sem v tangicah in me kar malo mrazi. Ampak na vsej poti ven in do Adergasa komaj izgubim nekaj metrov… Potem pa pristajat, kar v takem vetru seveda vzame svoj čas…

 

Večerno lebdenje

Večerno lebdenje

Ok, tale zadnji let pa si mogoce res zasluzi report iz moje strani.

 

Ambrož-Lienz

Ambrož-Lienz

Dan se zacne z Erzotovim klicim nekaj pred 8mo, logicno se spim ampak se vseeno javim (bomo spali ko bomo stari 🙂 ), se vedno cel zaliman tako da od pogovora odnesem edino informacijo da gre Susa ze sedaj na ambroza, jata pa se nima fiksne destinacije. Poklicem Suso ki deluje nekoliko presenecn da je ze 9 (vmes sem se malo pomize premislil),panika da se ful mudi, in da se dobiva na dolgem mostu cez 10 min. Se vedno v meglicah (brez jutranje kave!!!) zbasem opremo v ruzak in gasa na dolgi most. Seveda pri tem pozabim stvari kot so soncna krema, zimske rokavice, fotoapart in pa seveda camel-back.

Na poti seveda obvezen pit-stop da grem jst po moj sendvic in cokoladke 🙂

Ko prispeva pod Lipo je tam ze vsa slovenska preletaska smetana (no, skoraj vsa, Erzo je prisoten zgolj duhovno :), no pa na telefonu) in vsi imajo velike plane. Od julicev, gemone, pa bohinjci, pa na vzhod, pa na zahod, pa gor in dol, vglavnem vsi super pametni, vsak s svojim planom. Jst navijam za Avstrijo, Susa je za ampak mu ne disi dolga pot nazaj (iscemo studenta ki bi nas za 40eur + stroski prisel iskat, ampak ga ne najdemo, ker studenti ki imajo avto ne rabijo 40 eur, vseh ostalih pa ne rabimo mi), tako da on izbere smer prek vrsica->okrog julicev->bohinci->nazaj na ambroza in jo tudi dejansko izpelje (good job susa). Kako so se v tem J skopali prek vrsica mi ni povsem jasno…

Figure 1 Susa na startu

Figure 1 Susa na startu

Kakorkoli ze, susa potegne prvi takoj pobere in odleti, do trenutka ko sem jst v zraku je on ze nekje nad  Krizko in se ne vidimo vec…

Slovenski del leta je precej klasicen, mogoce je bilo malenkost bolj zahtevno ker smo startali dokaj zgodaj (nekaj jih pocuri v Kokro) sicer pa BP.

Do Kepe letimo v jati 3je, potem se ostala dva odcepita v Mojstrano jst pa letim dalje.

Intermezzo, originalni plani.

Pred nekaj dnevi sem si zadal cilj za letosnjo sezono, in sicer one way do San Candido. Zacrtal sem dve opciji, iz Sorice prek Gemone in Tolmezza, oz iz Ambroza/Gozda. [1] Je pa tu disclaimer, in sicer da so bile to bolj kot ne popoldanske sanje in ne nek super resen plan (PS: so pa route speljane tako da imas vedno doline z pristanki)

Od Kepe naprej zacne zahodnik vedno bolj jacati in hitro mi postane jasno da preskok iz Podkorena proti Travisu ne bo mogoc. Ko naberem zadostno visino se tako vrzem v Avstrijo in priklopim Dobrac brez problema (ideja je da grem isto smer, torej proti San Candidu, samo dolino visje kjer bi moralo biti manj zahodnika ker je sirsa dolina, splosen veter pa J). Na Dobracu pa postane zares za…ano. Na Avstrisjkem ocitno spijo dlje, ker ko priklopim nekaj pred 15:00 je tu se zelo mocna inverzija na cca 1800, kar zelo lepo pokazejo jadrilice ki se matrajo in peglajo pobocje Dobraca.  Da je vse skupaj se lepse je tu ravno tako Z ki mocno obliva. Tako tu tudi jst na pobocju polnem rotorju (zaradi zahodnika) cakam na baloncek ki bo prebil inverzijo. Ko ga dobim pa je to gotovo najtezje pobiranje kar sem go do sedaj imel. Zelo zelo ozka termika +5, +6 oblita z -4 propadanjem na skoraj zavetrni strani pobocja skozi mocno plast inverzije. Ce ne bi bil z Rookom tako zelo na “ti”, se tu ne bi zvlekel skozi (beri non-stop kloferji in vse splosen rodeo, res kriticni pogoji..). Ko se koncno zvlecem na zahodno pobocje gre lazje, pa se dan se zacne tudi v Avstriji delat. Spodnjo plast inverzije prebije, in vsa pobocja lepo delajo. Je sicer povsod zelo zelo mocno in vsi termali so ozki in z zelo ostrimi robovi (jeba ko na full-speedu prbijes direkt iz -3 v +6) , ampak gre ok. Nazalost je tudi tu JZ tako da non stop rinem v veter (gre cca 36kmh na 2/3 speeda).

Ko pridem do Hermagor-ja se mi zgodi drugi error, in sicer da mi zmanjka kart, geografijo sem pa presprical tako da letim naprej samo po feelingu (in reliefnih kartah ki jih imam po nesreci za cele alpe 🙂 ). Ideja je da letim zahodno po tej dolini proti zeljenemu San Candido, zato pri Nassfeldu porinem naprej na prednji greben ker se mi zdi to lazja pot da priklopim naprej. Nazalost greben ne prime in se tisto malo termike ki jo prozivede razmocen smrekov gozd razpiha zelo mocan jugo (pri vrhu grebena v kompresijski coni rabim vsaj polovico gasa da grem sploh naprej!!). Tu se potem v obupu vrzem nazaj na sever  z idejo da nekako priklopim dolino ki gre proti Lienzu (ker se mi zdi da mora imeti zeleznico), ko pa pridem tja (po nizkih preskokih cez jezero Wiesensee)

Figure 2 Error pri Nassfeldu, predni greben ne prime :/

Figure 2 Error pri Nassfeldu, predni greben ne prime :/

pa presenecenje da ob 17:20 v “visokih” alpah se zelo zelo vredu dela. Tu potem naberem v visave (nad 3000) in se po vrhovih odpeljem v Lienz kjer pociljam uradni pristanek :). Lokalci me zapeljejo na zeleznisko postajo kjer ujamem zadnji vlak v Villach kamor me pride iskat cimer [hvala se 1x Sirok] (ker ni vec vlakov za Lj).

Figure 3 Iz vlaka na poti domov...

Figure 3 Iz vlaka na poti domov…

 

Tale route ima se veliko potenciala, ce bi bil nad Lienzo uro ali dve prej (to je cca tista ura ki sem jo izgubil z zaj.. pri Nassfeldu) bi se dalo komot potegnit dodatnih 30-40km severno proti Grossglockenrju in potem preskok na sever proti Zell am See (oz. bolj zahodno) in po zahodnih pobocijh naprej severno (po posvetu z lokalci) [2]. To bi slo se posebej na izi ker popoldne tam zacne precej mocan dolinec, tako da imas vse glide z vetrom.

Opcija 2 pa je da v Lienzu odpeljes na JZ proti Sillianu in se tako povezes z Italjanskimi alpami.

Drugo leto pac 🙂

1 http://xcplanner.appspot.com/?l=open&p=mplyGaqswAiym%40dzvB~%5D%60~SqNtbVcyBfl~%40knDv%60f%40%7CAztQeBdkYubHn%7CYjaCr%60m%40%7DaGn_GcfJhdEuoFdid%40&s=20.0&a=0

2 http://xcplanner.appspot.com/?l=free&p=iooyGymswAazVpi%7C%40%7DwPbv%60AamAh%7CTgmMnlHgkKv_s%40qyEve%5DquGsJyhFbdRsaBjuj%40unThgl%40erEjpZsj%5D%60r%40eaGIa%7CLn%60GqnFn%60BwtP%7CaQ%7DvLatC_%60N%60pGcoGqxB&s=20.0&a=0

Danes napovedan krasen dan. In zjutraj tudi je. Prvotna ideja o Ravni gori se po posodobljeni napovedi vetra (JZ čez vso SLO, spodaj in zgoraj… na SV pa pre-močno) spremeni v cilj Buzet.

V LJ poberem Malino (Matic Erbežnik), na Vrhniki presedeva v avtobus k Erzu in Habibiju (Tilen Čepar) in gasa na Buzet. Na startu ravno odleti Aire Saša (Juvan), ki ekspresno pobere in izgine… Z njim pa tudi izgine veter. S postavljenimi padali čakamo, vendar vetra ne prinese tudi Ščuka (ki po Erzovo s seboj nosi lepo vreme in tapravi veter 🙂  & Co. , ki pridejo nekaj minut za nami. Čakamo in čakamo, začne že pihati vzdolž grebena  (Z) z vmesnimi kratkimi, uporabnimi trenutki.

Na Erzovo provociranje prvi izgubi živce Malina, ki starta in čez 3,33 min curi na prvi travnik pod startom.

Potem le malo pihne in drug za drugim to izkoristimo. S težavo pobiramo tik nad železnico. Vsi se matramo, potem pa nekaterim uspe, drugim pa ne najbolj. Je razrukano in je treba res iskati dviganja vzdolž grebena. Vmes skoraj že vozim na pristanek (pa Ščuka tudi), pa le najdem (najde) neko šibko dviganje, ki se potem vedno bolj jača in na koncu naberem na max okoli 1000. Drugi so že višje in se že dogovarjajo, kam bi šli… Kakorkoli, 4x lepo naberem in na koncu nabiranja padem ven in totalno scurim in ponavljam vajo, više pa ne uspem. Vmes pa lovljenje ob grebenu sem in tja. Ko ostali počasi odpeljejo proti Slo, imam počasi zadosti in se po slabi uri odpeljem na uradni pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in nato skoraj uro neuspešno moledujem za štop, potem pa končno uspem in pridem do Erzovega avta. Prvi se oglasi Malina, ki je scuril v krematoriju (Vodice zadaj za Žbevnico, blizu slovenske meje pri Podgorju pod Slavnikom) . Dobrih 20km po vukojebini od Buzeta do tja in po debele pol ure ga poberem v lokalni krčmi. Čudovita pokrajina (kakšni sprehodi, kakšno kolesarjenje po skoraj neobljudeni samoti…).

Naprej čez mejo (hrvaški policaji in cariniki, ki se nacejajo s teranom (?) naju niti ne pogledajo, na naši strani pa policaj komaj stoji na nogah, zavija oči in poskuša biti zelo uraden, pa mu nekako ne uspe in se jecljajoče poslovi in odmaje…) pod Slavnikom do Kozine in naprej do Avio Puba, kjer je meeting point. Habibi (ki je scuril pri Podgradu)

130424 Cepar

Habibijev let

je organiziral Ščukov avto iz Kozine, pobral ostale, ki so pririnili nekje do Juršč

Erzov let

Erzov let

in preostanek jate je tudi že v Avio Pubu. Še zaključno druženje in gasa na Vrhniko in v Lj… Ker je še zgodaj, ob odhodu Erza malo zaskrbi, če grem še kam 🙂