Zjutraj nekaj cincamo s koordinacijo, potem pa Domen pozove v akcijo in smo kmalu zmenjeni: na Koroško, kjer je napovedanega manj vetra, kot drugje  čez SLO, kjer so vremenarji že ves včerajšnji dan napovedovali “šibko burjo s sunki do 100km/h…”

Domen pripelje Jeana do fužinskega Hoferja, kjer se naložimo še Luka, Domen2 in jaz. Potem kar nekaj časa traja do SG in naprej po S strani na Uršljo goro do Ošvena.

Smučišče-start je v senci in, ne glede na napovedani SV, piha od zadaj po hribu dol. Postavimo in s krajšim ali daljšim laufanjem odletimo: jaz (Jeanov filmček starta) , Jean, Domen2 in Domen (Jeanov filmček)

Ko speljem čez macesne na sonček, celo malo dvigne in zato lahko podaljšam čez uradni pristanek na desno do travnikov pri Rimskem vrelcu.

Zoranov let

Zoranov let

Ostali trije pristanejo malo za mano,

Jeanov let

Jeanov let

Kastnerjev let

Kastnerjev let

 

Luka pa se prostovoljno odpove skoku in kmalu pripelje Domnov avto do nas.

Med pospravljanjem se nam pridruži še lokalni pilot Goran, ki nas seznani z današnjim popoldanskim klubskim kostanjevim piknikom pod Rahtelom.

Po najkrajši poti na Rahtel, kjer nas dohitijo in prehitijo Goran in še dva lokalca in nam pokažejo bližnjico na start Rahtel sever.

Čudovit start (škoda, da je v senci). Vsi postavimo in drug za drugim v luft.

Čeprav je občasno malo živahno (SV pač…), lepo drži vzdolž vsega grebena v smeri Dravograda in vsi lepo jadramo in nabiramo cca 1h. Ko mi je počasi dovolj, se odpeljem čez vrh Rahtela in čez ves SG do Pogorja, kjer pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

 

Slak je potegnil v drugo stran do Avstrije, ostali trije pa so pristali pod startom v dolini.

Jeanov let

Jeanov let

Kastnerjev let

Kastnerjev let

Po dolgotrajnem štopanju le dobim prevoz do uradnega pristanka za Rahtel jug, kjer je piknik že v polnem teku. Bojan Gaberšek pove, da so bile danes na Rahtelu sever razmere takšne, kot so mogoče le 2x na let 🙂 !!!

Domen je rešil avto in pobral vse ostale do Avstrije, potem pa se tudi oni priključijo peki kostanja…

Žanove slikce dogajanja

Danes že napovedana (močnejša) burja, zato se naštelam na (nižje) projekte. Ker so povsod megle tudi še nizko, se odpravim na Unc na na Slivice, kjer je že sonček (naprej doli je že 10+ vetra, Kovk 15/23 SV). Krim se je ob 10h ustavil pri 10,4/19 SV, Slivnica sunki okoli 10.

Tu doli sva z Deluxom že pred dolgimi časi poskakovala, tracka pa nisva zabeležila (je bilo premočno za z vrha krtine). Potem je start “legaliziral” Erzo. In ko ga je pred nekaj dnevi odletel še Domen, je postal tudi zame nuja 🙂 .

Danes tu ne piha dosti manj kot pri prvem obisku, pa se vseeno odpravim po idiličnem travnatem pobočju. Pokliče Manca in me povabi na Zavrh (če bo…). Na vrhu travnika takoj postavim (v pahljačo…), počakam, da malo manj pihne in hrbtno potegnem.

Potem kar malo čakam s stabiliziranim padalom, naslonjen na veter in ko spet malo manj pihne (kot je učil Delux 🙂 v Makedoniji ), posilim naprej. Dvigne me po liftu v luft cca 10 m in potem po m spušča naprej kar na isti višini. Nad pastirjem ob vznožju griča visim na mestu, potem me spusti naravnost dol skoraj do tal in potem tik nad tlemi še kakšnih 100m naprej. Stopim na tla in pospravim…

Zoranov let

Zoranov let

Potem pa na Vrhniko in do Škorpijona, kjer prisede Manca. Na start, kjer piha…

Izmerjeno 5-6/9,2, enkrat tudi sunek 11,2. Pa saj ni tako močno (v takem smo že odleteli, bi rekel Erzo…), samo volje ni pri nobenem od naju taprave 🙂 . Manci se itak ne da in je bolj računala, da bo šofer 🙂 , mene pa dodatno še tistih zadnjih zabeleženih 19m/s na Krimu dodatno nazaj drži.

Na koncu pospraviva in peš nazaj. Vmes ugotoviva po odzivniku, da je na Krimu 5/8, vendar si ne premisliva 🙂 …

Danes bolj slabo kaže: SLO že bolj ali manj pokrita, na Z naj bi se kmalu pojavil dež. Pa ima danes popoldne Manca na srečo čas in požene akcijo. Ekspresno iščeva kam – Slivnica deluje najbolj obetavno, le JZ je že 7/10.

Dobiva se na Vrhniki in proti Uncu, Slak za nama iz LJU. Na Uncu res lepše kaže proti Slivnici (malo manj oblačno), vendar se veter nič ne umirja in zato zavijeva pod Strmco. Tu naju dohiti Slak in gor na start.

Piha ravno prav, sicer pa vse pokrito, močno temno, tik pred dežjem, hladno, neprijazno… Postavimo in v luft: jaz, Luka i Manca.

Veter močan in laminaren, tako da se samo voziš med Petričem in Lipovcem oz. Špilnikom. Po drugem krogu začne pršeti in Manca toplanda, midva s Slakom pa daleč ven mimo Špilnika proti Studenu in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Pospraviva in Manca je tudi že doli.

Na Primorskem še vedno burja in (zato) kristalno jasno, ostalo dopoldne še vse pokrito. Na srečo Slak spodbudi zgodnjo akcijo (sicer sem nameraval malo na projekte) in ob 11.15 oddrviva z Vrhnike kar čez Kalce – opcija Čaven.

Pa Kovk noče spustiti pod 12, zato podaljšava iz Ajdovščine pod Lijak, kjer naju pričaka Edo (pride z Razazij). S Slakovim avtom gor in na start. Tu ni pretirane gneče, v luftu tudi ne. Malo se pozdravljamo in takoj postavimo. V luft Slak, jaz in Edo.

Dobim lepo dviganje takoj pred startom na 1000 in proti Zmajarski. Močan  V (burja) naredi zadevo kar živahno in je treba ves čas delati. Mimo Zmajarske do Skreta, okoli roba in še na naslednji rob. Trije, ki so še tukaj, obrnejo, jaz porinem še malo naprej (proti Kuclju) in potem tudi obrnem (čeprav se mi ne zdi tu nič bolj živahno kot do Zmajarske). Nazaj nad start (en padalec visi v krošnjah na planoti pred V robom), do Danijela in spet nazaj na Lijak in še enkrat do Zmajarske. Še enkrat nazaj nad Danijel (nova dva padalca blizu skupaj visita v krošnjah na planoti malo V od starta) in potem dol na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Samo debela ura in pol – se mi je zdelo več (zaradi dela 🙂 ). Luka pristane nekaj minut za mano.

Edo, ki jamra o curaži pod skalami Lijaka, pa se pobere in celo toplanda 🙂 !

Edov let

Edov let

in reši Slakov avto. In še Edov posnetek leta

Na pristanku vedo povedati, da je še en padalec obvisel pri Čavnu…

Krasen topel, jesenski dan (ki pa se je tak popoldne naredil tudi na Gorenjskem…)…

Dopoldne se sluz kar noče dvigniti nad ljubljansko kotlino. Južno od Postojne kristalno sončno (zaradi še kar močne burje), na Gorenjskem delno pokrito.

Se skoordiniramo Manca, Slak in jaz pod Ambrotom nekaj čez 14h. Z LCjem gor do zg.poseke, ki je že v bazi, ko pridemo. Kljub temu hitro postavimo: Slak, jaz in Manca zadnja (pomaga mi postaviti in hoče, da grem pred njo 🙂 ).

Takoj ko Luka izgine v megli, startam. Smer držim popolnoma naravnost, ko pa pogledam (namenoma z zakasnitvijo 🙂 ) na kompas, kaže, do vozim že pravokotno proti desni. Popravim in hkrati pridem pod meglo (cca 50-60 v.m). Naravnost na Grajca, desno do Strmola in na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Tik za mano pristane Slak, nekaj kasneje pa še Manca. S pomočjo novodošlih padalcev gor po LCja, kjer pa je meglo že skoraj zamenjal sonček…

Tudi danes še burja in glede na napoved in stanje razmišljam o Lijaku ali Grmadi. Faaca in Slak sta za akcijo, ampak šele popoldne.

Ko se z Vanjo skoordinirava in ob 14h iz LJU odpeljeva proti J, javi Emil, da Grmada ni obetavna. Slaka Lijak ne mika, zato sama na Uncu pobereva še Emila in v Vipavsko.

V zraku nad Lijakom kar majhna gužva, vsi bolj nizki. Gor in na start, kjer je tudi še kar gneča (predvsem češki in madžarski tečajniki). V zrak in takoj delovno.

Na začetku se moram kar pomatrati, da naberem nad start (na V robu). Medtem Emil izgine naprej proti Zmajarski. Vozim predvsem lokalno sem in tja, ko Vanja javi, da mu ne rata nad start in pristane.

Vanjev let

Vanjev let

Po kakšni uri se odpeljem še do Danijela in priklopim nazaj Lijak, potem pa ven nad dolino in po dobri 1 1/2 ure pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano je na tleh tudi Emil.

Emilov let

Emilov let

Spet ena dolga vmesna pavza (kar je pozitivno za rehabilitacijo in negativno za živce 🙂 ), tako da danes sploh ni vprašanje ali leteti ali ne – le kam, je dilema. Se koordiniramo s Slakom in Edom, Erzo in Mega nista preveč navdušena (pakiranje za Indijo…).

Najprej se odločamo za Slivnico ali Grmado, pa Emil malo pogasi navdušenje (ker tam doli ni kaj dosti pravega vetra…). Medtem se odpre Gorenjska.

In se dobimo Edo, Slak in jaz pod Ambrotom. Gor na Ambroža in hitro postavimo. V luft Slak, jaz in Edo.

Na V rob, malo poskušamo, potem jaz proti Apnu, tam malo vrtim in vzdržujem višino, potem še do Grajca in počasi scurim po 1/2 ure na pristanek tik za Edom.

 

Edov let

Edov let

 

Zoranov let

Zoranov let

Luka pristane nekaj za nama.

Erzo pa v tem čudovitem sončnem jesenskem dnevu seveda zbezlja z Megom na Grmado, kjer sta že Emil in Redstar. In so fantastično leteli…

Emilov let

Emilov let

Erzov let

Erzov let

Vanja pa na Lijaku…

Faacov let

Faacov let

Počasi se  ne morem več zadrževati in ker je danes napovedan lep in sončen dan, grem zraven (kamorkoli že), pa čeprav samo za šoferja.

Edo že od včeraj priganja za akcijo 🙂 , pri drugih pa sprva ni zanimanja (saj sonca ni nikjer). Potem je zraven še Faaca in ko se moramo samo še odločiti kam, se javi še Slak, ki navija predvsem za gorenjski konec ( s poudarkom na soncu). In res najdem sonce v Kranjski. In smo zmenjeni na Britofu.

Med zbiranjem se Faaca (in njemu pridružena Igor in Urška) odločijo za podaljšek na Mangrt. Ko se ustavimo v sončni Kranjski (s kar občutnim V dolincem), se (po sprotnih info) Mangrt zagrne in vsi smo sedaj za Kranjsko jug.

Pa Luka kar nabija za Dobrač … in nas na poti na start (s Faacovim transporterjem) dokončno spreobrne. Kar nadaljujemo čez Korensko sedlo in mimo Beljaka gor na greben do zadnjega parkirišča. Vetra je tu, v Avstriji, malo.

Peš še malo naprej po “peš” cesti do razgledne ploščadi, kjer začnemo postavljati v čudovitem sončnem jesenskem popoldnevu. Žal piha precej z desne ob pobočju (Z). Prvi odleti Slak. Potem se začnejo dvigovati meglice.

Odleti Vanja, ki pa zatakne padalo ob postavljeno lesno konstrukcijo in odtrga stabilizator in predčasno pristane malo  niže na travniku.

Faacov predčasno zaključeni

Faacov predčasno zaključeni let

Potem se vedno bolj zapira. V malo bolj preglednem trenutku odleti Edo in skozi meglo srečno spelje nad dolino. Urška in Igor se odločita, da ne bosta odletela. Jaz pa čakam (Urška in Igor mi pomagata prestavljati padalo) na “idealne” pogoje (saj si kotaljenja po startu ali visenja v megli na smreki res ne morem privoščiti).

Slak po 3/4 ure pristane na dogovorjenem križišču proti Korenskemu sedlu.

Slakov let

Slakov let

Edo kakšen km prej.

Edov let

Edov let

Edov komentar leta: Hvala Lukatu da nas je steral sem in Vanji za vožnjo do gor. Enkratno za ta del leta ..
Prvo veliko telefonskih klicev z Zoranom in po parih urav vseeno odhod proti Kranjski. Vanja navijal za Mangart mi bolj za Kranjsko jug , Luka pa je začel z idejo o Dobraču. Prvo se je zdela malo oddaljena in nerealna, saj je tam zadnji štartal pred enim letom in samo Slak je bil prepričan da tam BO. Šele ko smo falili odcep za štart KG Jug, malo pred podkorenskim prelazom se je Vanja odločil da vseeno probamo, ker bi itak samo scurili v KG. Cesta do pod “štart” je draga (16e) ampak lepa, asfaltirana. Od zadnjega parkinga smo se sprehodili do mesta kje je pihalo kar lepo bočno ampak glede na pozno uro nismo imeli preveč izbire in smo kar zaćeli postavljati padala. Vanja bo verjetno več povedal zakaj je odletel samo 400m. Luka upam da bo objavil let in kaj napisal. Jaz sem prvo čakaj Zorana da odleti prvi let po poškodbi in ker je čez rob začelo narivati oblak, zaradi kerega so tudi prve smreke na robu začele izginjati, se je odločil da ne bo štartal. Ker sem mislil da je to zdaj ali nikoli sem porinil in komaj preplezal rob smrek. Oblak je bil res samo na robu in kmalu po izhodu iz njega sem se skoraj zaletel v Lukata,, ki je veselo cikcakal in pobiral nad greben. Meni ni šlo tako dobro in sem kar odrinil po grebenu proti vzhodu. Na parih mestih ob grebenu je konkretno dvigalo ampak sem vseeno brez večjih ustavljanj odrinil proti križišču kjer smo bili zmenjeni.
Se še sem vrnem …

in njegove slikce…

 

Že mislim pospraviti, ko se megla končno res malo stanjša. Potegnem in speljem nad smrekami in nad dolino. Počasi se peljem v zahajajočem soncu (večinoma kot po putru) in z veliko višino pripeljem na dogovorjeno križišče.

Zoranov let

Zoranov let

 

 

Počakamo, da Faaca, Urška in Igor pridejo po nas in domov… Še dobro, da nas je Luka prepričal !!

Jaz pa 3x vesel kot radio 🙂 🙂 🙂 .