Danes zaključna gužva z mojim oživljenim računalnikom, tako da se samo pustim obvestiti (Erzo), kdaj se dobimo.

Poberem Matejo; do Vrhnike, kjer Erzo prevzame današnji prevoz (“sem pri volji, da peljem, pa še poln kesel imam…” ). Do Unca, kjer prisede še Mega (ki mu je danes že kar prepozno 🙂 – počasi se vrača v stare tirnice…) in naprej do Anje. Krasen dan, sonček, malo vetra (ob 13h še malo S).

Čez minutko pride Samo Božič s kombijem (bomo morali leteti z Lijaka vsaj do sem, je edino Erzovo navodilo). Gasa pod Lijak in gor, direkt na start. Tu je kar precej ljudi, kogar pa ni tu, je na Kovku…

Začnemo se kar pripravljati: Erzo je seveda prvi (Ščuka je že v luftu…), potem z Megovo sopripravo odletim jaz, potem pa Mateja in še Mega. V zraku podobno kot včeraj, s tem, da je meni dosti lažje pobrati nad greben. Gneča me dela kar nervoznega in ko imam vsaj približno dovolj višine, takoj naprej proti Zmajarski. Vmes malo gore-dole, na Zmajarski pa dobim lep steber do 1100 in naprej za rob. Mateja me tu dohiti, (ne da bi jaz vedel, da je blizu). Obrne, ker se ji zdi, da je že prenizko in gre nazaj še enkrat nabrati, jaz pa kar naprej (čeprav nizko). Tu pride nad mano v nasprotni smeri Erzo (ne da bi jaz vedel, da je blizu) – nazaj proti startu nabirat kilometre. Jaz se plazim nizko pod grebenom dalje, občasna majhna dviganja, dokler pri Modrasovcu le naberem nekaj več in se odpeljem čez. Priklopim malo pred Hubljem, na Hublju že lepo naberem nad greben, potem še en lep steber in sem čez 1000 in do Podrte, kjer še enkrat naberem. S 1100 grem čez, pridem tik pod Plazom, poskušam malo podrajsati, pa mi na koncu ne uspe in se odpeljem proti Podnanosu. Pristanem blizu strelišča za Vipavo.

Zoranov let

Zoranov let

Ker je nekaj za nami prišel na Lijak še Uki, po postajah Erzo zorganizira logistiko: Mateja (ki je pristala pod Lijakom) pelje Ukijev avto izpod Lijaka do mene. Medtem pristaneta Uki in Erzo tik pred Podnanosom,

Erzov let

Erzov let

Urošev let

Urošev let

kjer ju pobereva in naprej do Avio Puba. Mega (ki je obrnil Nanos :-):-) ) je določen, da pripelje tja še Erzov enoprostorec. Še zaključno druženje v Avio Pubu ob štajerskem kompotu, rebercih in pici in lep dan je zaključen…

 

Erzov komentar leta: Ob 12:20 spred Anje na Lijak na ponoven ogled širih češenj, ki so pri kasarni in zmajarski kar zacvetele in tudi nizko v Nanosu sem videl dva dreveščka, ki so spomladansko ozelenela

V službi še vedno gužva z informacijsko tehnologijo (beri: oživljanje mojega mrtvega laptopa), zato sem brez tekočih info… Štusej bi šel zgodaj, Kavčič po SMS išče kompanijo, pa se javi Mega, da bi lahko že kmalu šel (Erzo bi tudi, ampak malo kasneje). Ko se z Megom uskladiva, se izkaže, da se je Erzov kasneje že zgodil in že šiba s Kavčičem. Lusja je tudi v igri, Mateja danes ne.

Tako se ob 12h dobimo na Uncu Lusja, Mega in jaz. Mega zduvja pod Lijak in takoj zatem še gor na start. Tu so Erzo, Ščuka, Štusej, Kavčič (in še kdo), ki se jim je tako mudilo. In smo skoraj hkrati v zraku.

Jaz po obetavnem začetku skoraj scurim in se pol ure drajsam na V robu, da se na koncu le spajsam nad greben, kjer pa je dosti manj razrukano, kot v bitki prej. Malo še drajsam okoli starta sem in tja, na koncu pa se odpeljem proti Danijelu, tam še malo zavrtim in naberem, potem pa ven na pristanek, kjer pristanem po 1 uri skoraj hkrati z Lusjo in Megom.

Zoranov let

Zoranov let

Potem pa k Igyju na čevape in dolgotrajno čakanje na njegov prevoz Mega gor po avto.

Erzo je seveda tiščal do konca in scuril nekje pri Kronberku.

Erzov let

Erzov let

 

Čeprav je moja potreba po letenju (po teh 14 dneh neletenja) res velika, me današnji dan nič ne vabi. Še vedno je kilavo (kot je bilo že ves čas), mokro, hladno in kaže da bi še kar lahko deževalo. Tako sploh ne gledam podatkov in me prav preseneti Manca, ko pokliče, da je v Borovnici sonce in je treba čimprej na Zavrh, ker mogoče bo.

Seveda sem za in ob 14.30 sem na pumpi v Borovnici. Z Manco in Žigom na vrh in na start.

Tu kar lepo enakomerno piha, ne premočno (koliko, ne vem, ker je glavni del mobilne vetrne postaje – merilec, še pri Erzu na poti iz Brazilije). Mogoče še bolje, ker se ne obremenjujeva in začneva takoj postavljati. Medtem veter še malo pojača. Kljub temu padali malce hrbtno dvigujeva in nameščava v (bolj kilav)zidek. Pri kakšnem od dvigov se mi zdi, da bom kar odletel, pa se vseeno ne postavi lepo in mi ga bolj ali manj sfedla nazaj, tako da mi ga mora Manca na koncu pomagati raztegniti.

Ker se veter nič ne zmanjša, pomisliva tudi, da bi se vdala. Ampak samo za trenutek. Potem pa se odločim in potegnem in ga stabiliziram in po obratu stopim v zrak. Lepo drži in gre ven počasi v popolni tišini (vario je s prazno baterijo ugasnil, FlyMe ima, kot kaže, izklopljeno piskanje), tako vozim samo po občutku. Manci povem, da je v zraku mirno in zuvijem na rebro V.Trebelnika in tam celo malo pojadram. Nabrati ne morem in čez nekaj časa začnem počasi zgubljati višino. Pristanem pri pumpi (kjer imam avto).

Zoranov let

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, Manca ravno starta. Malo urejam vrvice in elastike in se obiram s pospravljanjem, dokler ne začne kapljati, takrat pa pristane tudi Manca. Pospraviva in se posloviva. Ona peš čez cesto domov, jaz pa v avto. Letela sva :-), čeprav današnji dan tega ni obetal !

Danes napovedan čudovit dan z idealnim vetrom. In ko je zjutraj v LJU še megla, je na Vipavskem že krasen sonček. Z Megom se zmeniva za ob 12h, Mateja, ki si je zelo želela danes priključiti jati, je onemogočena in nama samo želi lepo letenje. Z Megom malo nihava med Kovkom in Lijakom, ampak na koncu sva na štartu Kovk.

Nekaj jih je že v luftu. Inverzija na okoli 1000m, Vipavska dolina vsa megličasta, veter idealno močan (4,5/7,2 JZ). Postaviva skupaj z Gradiškom in Perom (oba v Perovih oranžnih sedežih – kot jaz nekoč…). Najprej odletita oranžna, potem jaz in še Mega.

Takoj se odpeljem na desno in sem nad grebenom. Do Podrte. V zraku je treba delati, občasno je razgibano, ampak da se lepo obdržati nad grebenom brez posebnih traum. Malo posnemam Mega, ko pride do mene, ampak on pobere s tako lahkoto, da kmalu obupam in sam iščem dviganja. Do Hublja, še naprej proti Otlici, ko začnem preveč zgubljati, se obrnem in malo pred Hubljem spet najdem dviganje nad greben. Spet do Podrte, tu poskušam nabrati do max., ki ne gre preko 1000. Usmerim se čez dolino, pa začnem prehitro zgubljati in se vrnem še enkrat na Podrto in naberem kolikor se da – do 1015m :-). Mega javi, da bo pristal na startu, jaz pa njemu, da grem čez. In se odpeljem v megličasto praznino med Kovkom in Nanosom. Ekspresno se oblači in zapira. Na pobočje se naslonim s 500 (precej pod Plazom), tu pa tudi metra ne gre gor. Obvozim pobočje Plaza in se usmerim čez pobočje na standardni travnik čez avtocesto – zasilno letališče.

Zoranov let

Zoranov let

Javim Megu, kje sem, pospravim in Mega je z LCjem že pri meni. Pozdraviva še Guida ob cesti in gasa domov…

Po dolgih dnevih dežja končno razjasnitev (no, megla v LJU in sonček po Krasu). Veter JZ- SZ, šibak ali nič.  Nekega blaznega letenja ne bo (no zdaj, zvečer, se pokaže, da je bilo – Lijak, Kovk, Slivnica…), zato razmišljam o projektih. Spomnim se na Obrobo pri Knežaku (kjer smo zadnjič v močnem vetru ždeli – tudi Uki) in še neizpolnjeni Kršičevec pri Jurščah.

Mega je za in ko se sprosti, gasa proti Uncu, kjer prestopi v LCja in naprej. Nebo se sicer rahlo zapira, ampak v Jurščah je še sonček.

Naprej po šodru proti parkingu pod Kršičevcem, ko naju nekaj ovinkov prej ustavi stražar – pa ne že spet ! Ob strani mu ležita mitraljez in radijska postaja, mladenič naju prijazno ustavi (“če hočeta naprej, lahko, ampak čez 15 min morata nazaj, ker potem se bo streljalo… ” ?! kakšna vojska in komanda pa je to ?!). Res greva pogledati za vogal do planinske poti, potem pa nazaj mimo stražarja za ovinek. Tam pustiva LCja in po zaraslem kolovozu gor. Mega mi pomaga nositi in sploh ne razmišlja o lastnem letenju.

Na vrhu idealno: zahajajoč sonček in rahel, idealen veter. Mega postavi coto, jaz v tangice. Pri prvem dvigu veter odnese padalo nazaj (je malo pojačal…), pri drugem pa ga idealno odpeljem po travniku dol in stopim v zrak. Najprej celo rahlo dvigne, potem pa v lepem drsenju naravnost naprej. Ker tako lepo drži, se usmerim naravnost na Juršče in pristanem malo pred vasjo na dvignjenem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Lep, miren let. Novnov 🙂 !

Še ne pospravim do konca, ko je Mega z LCjem že pri meni (je laufal dol z vrha… 🙂 ).

Ker je še svetlo, imam v mislih še griček Obroba pri Knežaku, kjer smo na upadanje vetra čakali zadnjič Mega, Erzo, Uki in jaz. Ostanem kar v tangicah.

Sonček že zaide, ko prideva pod griček. Piha od grička stran, torej narobe :-(. Gledava bližnji Tuščak, pa se spomniva, da naju bo vojska ustavila takoj po Baču. Prijazen lovec, ki ravno pride mimo, nama svetuje, naj greva nad Koritnice in tam na griček zadaj, kjer se bo dalo odleteti in bo šlo z LCjem prav na rob.

Hitro ga ubogava in gasa skozi Koritnice. Ko prideva na opisani kolovoz – vojska ! Obrneva in pozdraviva vojaškega mladeniča, ki razpihuje ogenj, da bi si spekel kakšen priboljšek… Jaz sem še vedno v tangicah, opremljen za takojšen start in me še malo mika, čeprav je že mrak.

Nazaj grede pod že omenjenim gričkom spet ustaviva in piha prav, oziroma ne piha… Hitro gor po gričku do počivališča od zadnjič. Mega postavi coto, jaz se vpnem in potegnem in … Mega me zaustavi, ker je v štrikcih polno suhega šavja. Postavi coto nazaj, očisti šavje in drugi dvig. Zdaj gre lepo gor, pa rahlo zagrabi in že skoraj drži, pa se prehitro vsedem, še korak polaufam, potem pa sem res v luftu…

Komaj malo nad tlemi (griček je res položen) oddrsim in potem me končno malo dvigne in lepo pristanem na travniku pri avtu.

Zoranov let

Zoranov let

Novnovnov !! (če tej krtini sploh lahko rečemo start – no, ampak višji pa je, kot Ženček…). Vesel kot radio za današnji dan in hvala Megu za podporo :-).